Miljana Cunta – pesmomat – izbrane pesmi

  

Oktober

  

Nevidna teža lista,
kadar pada,
a ko pade −
vidna.

  

***

  

Naplavine

  

Nekoč sva stali pred omaro
in iskali v njej
spomine.

Zdaj si ti ta prostor,
kjer se izgubljajo stvari.
Lovim jih za besede,
ki jih vračam v obnemela usta.

Vso drobno in nespoznatno
te nabiram po kotih sobe,
ne razločim te od stvari,
ki si jih nekoč nosila v žepih.

S polnim naročjem naplavin
zvečer sestavljam tvoj obraz.

Pišem in pišem,
dokler je svetló.

   

   

Preostali prispevki in literatura na portalu Vrabec Anarhist