Milan Jesih – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Pesmi so izšle tudi v decembrski številki Kraljev ulice.
Pet takšnihle
Iz senčnih host priteci, če mogoče,
na odprto plan, potoček,
priteci na odprto plan
in teci dlje in dlje od pričakovanj
zadrtih poštenjakov nas ničvedov,
ki si nos brišemo po zdajšnji modi:
opusti gravitacijo, in bodi,
kar, da ne boš, si dal besedo.
***
Pa ja, povsod pa zmeraj, kadarkoli,
na ulici, pri brivcu, v kehi, v šoli,
v avtu, na Brezjah in pri konkubini
ali ko v tundri vlada zima,
ko so se posušili vam spomini
in več nobena misel sidra nima
in vsili se, nevprašan, vam odgovor –
nedvomno, ja, seveda, zagotovo.
***
Po Braoadwayu se rolajo tri zmrde,
prav čedne – saj če hočete, pa grde –,
po labirintu hrupnih cest,
že vejo, kam in kaj nedaleč jest.
Izložba s cunjami za hip jih zmami,
pa spet naprej vrešče krilit z rokami,
kot jih priganja dedek Apetit:
človek je rajši kakor lačen sit.
***
Vse krajši so in vse bolj sami dnevi,
pot sonca nižja in že čisto nizka,
skoraj se stikata davi in drevi,
tišina mrazu v kost ledeno piska,
in kar nas je ljudi in kar živali,
vse zebe nas od samega čakanja,
vsi smo obmirovali,
kaj čakamo – če kaj –, se nam ne sanja.
***
Zahvaljen, brokoli, za sončne žarke,
zahvaljen, da si nam razsvetil dan,
in hvala vam, vesele zelenjarke,
pestunjke naših in strahov in sanj;
kozličem hvala skočnim in ovčadi,
hvala vam spredi, hvala onim zadi,
predvsem pa bi se, prosim, rad zahvalil
nesmrtni naši komunali!
