/ 

Izbor pesmi

Matjaž Zorec – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

ni ga
ogabja
ki bi se
mi res
zagravžalo
vse me
ne gane
malce že
žmirknem
ko vidim
v oko
zapikovano
iglo
in malo
požgečka
od mesa
trgana
koža
ali žretje
lastnih udov
pri živem
telesu
etc
tudi ono
sublimirano
v moralo
denimo
zadaviš
nič hudega
slutečo
ljubljeno
ali pribiješ
tastari
zakaj te ni
splavila
ipd
ni je meje
ki je ne bi
razmejil
ni podobe
ki je ne bi
upodobil
ni človeka
ki je ne bi
pofukal
ali živali
rastline
kamna
ali pljunil
oklofotal
ubil
ni mala stvar
misliti
ker vsaka
misel
je neizbrisljiva
in edino
kdor pomisli
lahko res
greši
kako
pomilovanja vredno
je dejanje
kako se ti
sploh da
kaj naredit
če imaš
zmožnost
vedeti vse
a je že tako
da izkustvo
pojebe
vsevede
in zaplodi
vedenje
ki potlej
življenju
vendarle
da končno
dokončno
izginevati
raztrohnevati
doničevati
svojo absolutno
potrato

    

***

     

skrivnostno
in
nedoumljivo
v meni
oz.
iz česar
izhajam
oz.
je
nejazovski izvir
zaradi katerega
sploh lahko
sem
etc.
ki me
kljub
absolutnem
nevedenju
in nezapopadljivosti
in neizgovorljivosti
prepolnjuje
in srčno
osmišlja
moj
čisti nič
do onstran
neskončnosti
ta bog
kar je
definicija
fiksa
a jeziku
nedostopno
refleksivno
zamaknjenje
dajo nemara
še najbolj
gob
gob
gobice
fijuuuuuu
to je
kristalen
transcedentalen
zor
zorenje
v totalnem absolutu
popolnoma
onemogočene
artikulacije
je le
brezbrežno fleširanje
na opni
smrtinega ljubkovanja
brezčasno
in vseobsegajoče
mišljenje
nezamisljivega
pa sublimno
kapitulira
ko se v
presežku
svoje
nenadjebljive bede
zafiksa
in zafiksira
na
mistično ekstazo
v z
neizmerljivo milo
troedino
enostjo
toksicirani
krvi

   

***

    

ni
niča
ki ga
ne bi
šamaril
z aritmijo
srca
presenzibilno
okušajoč
pekel
realnega
realen
pekel
katerega
nikakršna
praznina
naj me
nujno
požre
nikoli
nisem bil
nikoli ne bom
neskončen
sem
izginevam
v paralizi
konstantne
pričujočnosti
in nimam
kam umirat
razen
iz te
s smrtnostjo
prepojene
umrtja
nezmožne
v smrt
preslikavane
entitete
imenovane
jaz

*** 

   

bil
bi
bit
bitij
čiste
drugosti
nič
nebiti
ne bi
negiral
ne
se postajal
semtertja
v
sem
obstajal
zaobjetje
življenja
vitalen
sij
ubil
bivajočnost
mišljenja
in nekje
pod
zadnjo
senco
negativom
te
animalične
mavrice
kot
spet
s povrnjeno
grozo
uvedel
kako
ravno
v tej
ne
proti
onstran
življenjski
edini
resnici
nikoli več
ne zmorem
ne biti

    

***

   

moja bit
je parazit
klop
v svetnih
modah
evtanazija
za božje
umiranje
onaniranje
ob kurca žejni
devici
recikliran
splav nespočetega
nepogoltljivo
požiram
samega sebe
prostor čas
in nahajanje
odžiram
nemogočnosti
nemene
tolažim se
da sem
eno vse
vse eno
vseenost
katere
početje
je vsakič
in vedno
in za zmerom
popolnoma zaman
jalovo
impotentno
nedovršno
nedovršeno
nedovršljivo
moj domet
je nezaznan
nezabeležen
pozabljen
pred pozabo
neobstoječ
komet
podzvezdni
prdec
raztrganinasta
črta
ki je
nikoli ni
bilo
bolj ganem
votlejše je
v praznini
izgubljena
jazbina
koder se
cmeri
vseljubeče
srce
zradirano
s senčenjem
lastnih zamolklo
nemih utripov
moja
morebitna
nebit
ne bi
bila
usluga obstoju
biti
tak kisel
pjunek v njegov
obraz
je odraz
neskončne možnosti
mogočnosti
neobhodnosti
nuje
odrešenja
ljubezni
radosti
katerih
nesmrtno
zaudarjajoč
izcedek
smet
gnoj
sem

   

*** 

   

mit
mi
legitimira
bit
ko
in kjer
in kakor
je treba
da se
vendarle
premagam
in npr. ne
skočim
skoz okno
vetrc
dihanje
in globina
požgečkajo po
podplatih
kot bi
se šmirgl
papir
pod šibico
hotela
vžgat
poletet
v prosti pad
treščit v pod
do konca in kraja
biti kraja
življenja
ukrasti si ga
pred lastnim
gobcem
pa me
potolaži
kar vem
da nekaj
kakor
probavam delat
čeprav
neproduktivno
neprodukcijsko
neproducentsko
in sploh
ne
kot je
menda treba
in v hipcu
so ravno ti
ne
ne
ne
tisti
znanilci
edino možnega
pravilnega
večni ja
in temu
polifonemu
obstoju
po tej
besedi
je treba
dati
besedo
ubesediti
njen zakon
skoz katerega
naj se ta vseprisotna
jalovost
posuši
in razpraši
in razprši
po srepi
neizrekljivosti
novoizgovarjani
govorici
besedovanja
ki pravkar
postaja
resnica

   

*** 

   

je
vse
kar je
od tegale
bivanja
od znotraj
navzven
in od
zunaj
navznoter
zgolj
samozaslepljen
ojdipalni
stvor
ki nujno
zaveden
verjame
vase
mu res
mimo
in skoz
in čez
to
ostaja
samo
vednost
vedenje vsega
za nič
ki odre
nepatetično
odrešenje resnice
tudi če
naj se
prek nekih
življenjskih apologij
razkorenini
v nerazločljivost
nemožnost
enega
kot da
je eno
kdaj le
eno
a vztrajat
pri tej bedi
od tele
naštimanosti
je ena sama
križeva hoja
na mestu
skoz v grozo
obloženo
grozo v grozi
ne da
itak ni res
ves ta
metatabuiziran
ringaraja
čez vedene
nezavedne
inceste
in razne boli
raztrgovana
in spet kolažirana
hotenja
ter nujne
privat
in neprivat
postopke
strašno
je ne ker
bi bilo čisto
nepomembno
in brez haska
in zaman
in brezpredmetno
temveč
ker dejansko je
malo pomembno
z nekoliko haska
za nekaj
in popredmeteno
vendar toliko manj
od vseh solz
in sesutih prsi
in vsakršnih visokoletečnosti
da te postane
sram
kot bi te
tekom lebdenja
v večnosti
napizdil fotr
ker si pozabil
ugasnit luč
na skretu
kako se tresavo
dezintegrirajo
vsi vrednostni parametri
a potem je še
malenkost
da je
nadaljnja
grozljivost
ker prizadetost
v svojem bistvu
ravno prehiti
predstavnost
od katere
en tak zdrav
in razumski in trezen
človek vendar
ne verjame tem
takšnim in drugačnim
razteleševanjem
v vse vesoljne dimenzije
zato zanje
zmerom oslepi
in navidez
razbremeni
razgravitira
razvadi
maternično grozo
ovit v katero
njene želatine
ne razloči
od sebe
in tako nikoli
ne more
zares utihniti
in tako
zares
spregovoriti
zato
njegov
nem jezik
izgovarja
le še
neskončno opomenjeno
izžeto zlogovnost
samega sebe

      

  

Preostali prispevki in literatura na portalu 

   

      

Matjaž Zorec – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

O avtorju / avtorici
Matjaž Zorec je dolgoletni samozaposleni v kulturi (književnik, kritik, avtor radijskih oddaj, urednik), nekdanji odgovorni urednik Radia Študent in njegove Redakcije za kulturo in humanistične vede. Avtor pesniške knjige Troheji in literarne radijske oddaje Literarni incest. Letos sta predvideni izdaji dveh njegovih knjig.