/ 

Oprosti, Srebrenica!

Matej Krajnc – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

     

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

  
Matej Krajnc o poslani pesmi
 
ob 25-letnici pokola v Srebrenici so v javnost z najvišjih državniških mest pricurljali za visoke državnike diplomatsko popolnoma neprimerni in za demokratično evropsko državo sramotni tviti, ki so tudi upravičeno negativno odmevali v mednarodni javnosti. Ker se zanje z vrha države ni nihče niti opravičil, kaj šele odstopil, kar bi ob takem diplomatskem fiasku bila častna in državniška drža, je jasno, da je čast spet v rokah državljanov, ne oblasti, iz tega vzgiba pa je nastala ta pesem. 
 
     

***

  

Oprosti, Srebrenica!

  

Oprosti, Srebrenica,
gospod bivši tovariš ne čivka v mojem imenu,
gospod bivši tovariš ne čivka v našem imenu,
v imenu državljanov, ki nam je mar.
Ki smo z lastnimi očmi gledali
kri, dim in razdejanje,
a ko smo gledali, kako se koljejo bratje,
je on služil denar.

Oprosti, Srebrenica,
spomni se Kristusovih besed:
odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo,
in neumnost nima ne konca ne kraja!
Hudobija in aroganca
sta dandanes gonilo sveta,
in ko se krešejo iskre spominov,
gospod bivši tovariš žal še vedno ostaja.

Ne pade mu na pamet,
da bi se častno umaknil,
ne pade mu na pamet,
da bi nehal čivkati nebuloze;
ne pade mu na pamet,
da bi se opravičil
za sovraštvo, poniglavost,
za sancta simplicitas, za psihoze …

Oprosti, Srebrenica,
pravimo torej državljani!
A vemo, da smo sokrivi
za čivkanja teh, ki živijo v razbeljenem svetu zla.
Vemo, da smo sokrivi,
ker še vedno sedijo na prestolu,
ker njihovih psihotičnih glasov
ne more več utišati niti krik naroda.

A narod še ni brez vesti
in nismo vsi janezi …
Narod še ni brez vesti
in nismo vsi janezi …

Oprosti, Srebrenica,
danes se poklanjamo spominu sester in bratov,
spominu na ogenj in dim,
na smodnik, na sovraštvo in zlo.
Danes preganjamo hude duhove
in premišljujemo o zgodovini
in sporočamo tistim, ki čivkajo in gostolijo:
račun čaka tudi za to!

   

  

  

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

Matej Krajnc – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
O avtorju / avtorici
MATEJ KRAJNC (1975) - Rojen l. 1975 v Mariboru, osnovno šolo in gimnazijo je končal v Celju. Leta 1981 je pričel s pisanjem, leta 1984 z objavljanjem in leta 1988 izdal prvo pesniško zbirko Moja pesem je moje življenje. Diplomiral je leta 2007, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je leta 2014 tudi magistriral s tezo Uglasbena poezija na primeru rocka. Leta 1990 je v okviru literarnih srečanj Roševi dnevi v Celju prejel prvo nagrado za kratko prozo. Leta 1992 je zmagal na republiškem natečaju mladih literatov kot najboljši pesnik po izboru selektorja Ferija Lainščka, leta 1994 pa prejel tudi prvo nagrado za sonetni venec na temo AIDS. Med letoma 1999 in 2005 je deloval kot honorarni sodelavec glasbene redakcije Vala 202, vmes pa leta 2001 za krajši čas postal sodelavec Radia Študent, kjer je vodil samostojno oddajo. Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev in Celjskega literarnega društva, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko trideset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor tridesetih proznih del in tridesetih knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Med drugim je iz angleščine, hrvaščine, srbščine in drugih jezikov prevedel dela Alexandra Popa, Boba Dylana, Leonarda Cohena, Zdenka Franjića, Dragana Velikića idr. Kot kritik in recenzent sodeluje z vsemi vidnejšimi slovenskimi časopisi in mediji, zdaj o literaturi in glasbi piše zvečine za specializirane spletne portale. Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo, kot npr. Bob Dylan, Tom Waits, Leonard Cohen, in v Sloveniji Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Marko Brecelj.