Pesmi o psih

PESMI O PSIH

Kako se začne

    
Mladiček je mladiček je mladiček.
Verjetno je v košari z gručo
             drugih mladičkov.
Nato postane malo starejši in ni nič drugega
             kot sveženj hrepenenja.
Tega niti ne razume.

Nato ga nekdo izbere in pravi:
             »Tegale hočem.«

***

Če v rokah držite to knjigo

Morda se ne strinjate, morda vam ni mar, ampak
če v rokah držite to knjigo, bi morali vedeti,
da je izmed vseh prizorov na tem svetu, ki so mi všeč –
in teh je ogromno – zelo blizu vrha
seznama tale: psi brez povodcev.

*** 

Šola

Si kot majhna, divja žival,
ki je nikoli niso poslali v šolo.
Sedi, pravim, ti pa skočiš v zrak.
Pridi, pravim, ti pa odgalopiraš po pesku navzdol
do najbližje mrtve ribe
s katero nadišaviš svoj lepi vrat.
Poletje je.
Koliko poletij ima psiček?

Teci, teci, Percy.
To je najina šola.

*** 

Ućiteljica poezije

Univerza mi je dala novo, elegantno
učilnico, v kateri bom učila. Samo ena stvar je,
so rekli. Ne smeš pripeljati svojega psa.
To je zapisano v pogodbi, sem rekla. (Za to
sem poskrbela.)

Pogajali smo se in preselila sem se v staro
učilnico v starem poslopju. Vrata
sem pustila odprta. V učilnici sem nastavila
posodo z vodo. Bena sem lahko slišala med
drugimi psi v daljavi lajati,
tuliti. Nato so prišli vsi –
Ben, njegovi kolegi in morda neznani pes
ali dva, čisto vsi žejni in vedri.
Popili so vodo, počili so se na tla
med študente. Študentom je bilo to
všeč. Pisali so željne, vedre pesmi.

*** 

Percy

Naš novi pes, poimenovan po priljubljenem pesniku,
je pojedel knjigo, ki smo jo na žalost pustili
             nezavarovano.
Na srečo je bila Bhagavad Gita,
ki je na voljo v številnih izvodih.
In zdaj ga prav vsak dan, ko se bliža
vrhuncu svoje lepote, potrepljamo
po njegovi divji, skodrani glavi in rečemo:

»Oh, najpametnejši med vsemi psički.«

***

Prebrisan nasmešek

»Prosim, prosim, mislim, da nisem jedel
že več dni.«

Kaj? Ricky, obilno večerjo si pojedel.

»A res? Moj želodec se ne spomni.
Oh, mislim, da medlim. Prosim,
pripravi mi zajtrk in povedal ti bom
nekaj, česar ne veš.«

Hitro je pojedel.

Dobro, sem rekla. Kaj si mi nameraval
povedati?

Namenil mi je prebrisan nasmešek. »Preden
sva prišla sem, mi je Anne že dala zajtrk.«

…

Bodite pripravljeni. Pes je očarljiv in plemenit.
Pes je zvest in ljubeč prijatelj. Pes
pa je tudi hedonist.

*** 

Percy čaka na Rickyja

Prihaja tvoj prijatelj, pravim
Percyju in omenim ime,

on pa steče do vrat, njegova
velika usta so oblikovana v nasmeh

in maha z repom, ker ga že ima.
Emerson, poskušam živeti,

raziskano življenje, kot si rekel, da moramo.
Ampak obstajajo dnevi, ko si želim,

da bi bilo v moji glavi treba manj raziskovati,
da ne govorim o zaposlenem srcu. Kako

bi bilo, če bi bila Percy, se sprašujem, ne
razmišlja, ne tehta ničesar, samo teče naprej.

*** 

Popotnik

Ricky, tvoji predniki so s Kube,
            kajne?

Reče Ricky: »Tako mi pravijo.«

Ampak skotil si se pa na Floridi?

»Mladiček sem bil, kako naj vem?
            Ampak tako mi pravijo.«

In živel si v Massachusettsu in
            drugih državah in tudi v Mehiki in
            zdaj spet na Floridi in sam bog ve,
            kam boš še potoval.
            Si Američan ali kaj?

Skomignil je z rameni, čisto običajno in
            se nasmehnil. »Je suis un chien du monde,«
            je rekel.

*** 

Henry

»Kaj je to?« je vprašal Ricky¸ ko je Henry
vstopil skozi vrata.

To je Henry, sem odvrnila. Buldog je
in z mojo prijateljico Lindo bo živel
z nama.

»Konj je,« je rekel Ricky. »Srce mi že
razbija.«

Ja, velik je, tak naj bi bil.
Pozdravi ga.

»Čisto zares. No, živijo, Henry. Upam,
da ne boš požrl vseh mojih igrač.«

Henry: Prh, prh.

Ricky: (meni) »Ne pozna veliko
besed, a ne?«

Henry je zasmrčal še enkrat in splezal
na kavč.

Ricky je zavpil: »Tam ni
prostora za oba.«

Seveda je. Samo premakni se in
si daj malo časa, da ga
spoznaš.

Ricky se je usedel bližje, a je gledal
nervozno.

Bil je čudovit teden. S prijateljico
sva klepetali, se sprehajali po plaži,
Ricky in Henry sta šla plavat, skupaj
sta skopala luknjo, pojedla nista nobene
igrače.

Nazadnje sta morala oditi. Do takrat
se je Ricky spoprijateljil s šepajočim,
kobalečim se petnajstletnim Henryjem.

»Adijo, Henry,« je rekel.
»Prh, prh,« je odvrnil Henry.
Nato sta odšla.

Ricky je rekel: »Res je tako velik kot
konj, ampak v bistvu je zelo prijazen
konj. Upam, da pride spet.«

***   

Kako smo se spoprijatelji 

Nekega dne je Ricky na obali spoznal psičko
ravno svoje velikosti. Ime ji je Lucy
in je zelo lepa.
»Vau,« je rekel Ricky.

Seveda sem hkrati spoznala Lucyjino
mamo Thereso.

Tako je naneslo, da je Rickyjevo polno ime
Ricky Ricardo, kako si torej Ricky in Lucy
ne bi bila všeč? V resnici
sta postala zelo povezana. Dan
ni bil dober, če se nista
videla.

Kako naj torej ne bi s Thereso
na isti dan postali prijateljici?