Maja Drolec – Kako shaja moje telo – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Refleksija je nastala ob poslušanju radijske igre
VINKA MӦDERENDORFERJA; SUZANA IN DVA STARCA
na delavnici kreativnega pisanja JSKD Kako shaja moje telo?, ki jo vodi mag. Gabriela Babnik.
Dramski prizor je bil objavljen v zbirki slik Ejti Štih in zgodb različnih žanrov petnajstih bolivijskih in petnajstih slovenskih piscev z naslovom Slike in zgodbe. Vinko Möderndorfer v besedilu Suzana in dva starca daje glas že pokojnima starcema ob opazovanju neznane ženske pri kopanju v stanovanju, kjer se je zgodil zločin zaradi ljubosumja. Zataknjena nekje med biti in ne biti zdaj obujata spomine na skupno žensko, ki je bila enemu žena in drugemu ljubica. Strasti še zmeraj niso potihnile, zamera je ostala, onadva pa sta večno obsojena na skupno posmrtno bivanje. Grenko-sladka igra o ljubezni, življenju in smrti pa poslušalca ne
postavlja le v vlogo voajerja, saj podeli glas tudi ženski, eni od mnogih Suzan.
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiserka Špela Kravogel
Tonski mojster Urban Gruden
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Starca Radko Polič Rac, Boris Cavazza
Ženska Maja Martina Merljak
Ladja odpluje
Prišla sem iz službe. Te zavite strme stopnice me bodo ubile. Gost zrak plava med stenami. Naveličano vržem ključe na polico garderobne omare, vrečke s hrano pa odnesem v kuhinjo. Spet sem pozabila kupiti sadne jogurte, ki jih imata malčka najraje za večerjo. Zunaj je še vedno vroče, čeprav se poletje počasi poslavlja.
Končno me je povabil na večerjo. Mislila sem že, da ne bo nikoli zbral poguma. V službi je odločen, moj šef, ko pa se srečujeva na hodniku, se mu na obrazu riše trema in rahla neodločnost, čeprav me kar slači z očmi. Ve, da sem poročena, saj pozna mojega moža Rajca. Z naklonjenostjo je potrdil moje ideje na kolegijskem sestanku vodstva naše firme. Predlagal je moje napredovanje. Postala sem razvojni vodja laboratorija.
Rajcu bom rekla, da sem dežurna in da moram nujno nazaj v službo. Preskušamo nove materiale in laboratorij je v polnem pogonu, delamo v štirih izmenah, tudi ponoči. Za Ano in Lukca bo zvečer poskrbel on, saj mu gre očetovstvo čudovito od rok. Zadnjič je z Ano prebiral pravljice vse dopoldne, ko je morala iti predčasno iz šole zaradi želodčnih težav. Ta moja mala, sladka deklica. Zelo je občutljiva, mogoče je zaznala rahlo napetost med nama … Ah, ne, ni mogoče.
Z Rajcem sva že kakšno leto brez izzivov, kot bi nekdo življenje potunkal v gost rdečkast med. Najine ljubezni ni več ali pa se nikoli nisva znala ljubiti. Kdaj sva si nazadnje poželela drug drugega? Ne spominjam se več. Prej sva bila nora. Ni minil dan, da ne bi začutila njegovega budnega spola, njegovih velikih rok na svojih prsih. Kar tako, sredi belega dne, kaj šele ob sončnih zahodih in sončnih vzhodih, ko sva se smejala v najini spalnici s temno zelenimi vrtnicami na steni z zlatim robom na vrhu, ki mi gredo na živce, a jih tedaj, v ljubezni, med dotikanjem, božanjem in predajanjem drug drugemu, niti opazila nisem. Kaj se dogaja z njim? Kaj se dogaja z mano? Občudoval je moje telo z napetimi ritnicami in polnimi prsmi. Potem me je nehal fukati. Se je tudi on zaljubil v drugo? Mogoče mi zanalašč ne privošči ljubezni. Ni opazil niti tega, da sem se malo zredila. Ponoči ne morem spati in hodim
v hladilnik, kjer se mi smeji domači štrudelj, potresen s pistacijami, v njem pa so sladke rozine in jabolka z nekoliko skute, ki nam ga peče moja mama. Zadnjič me je vprašala: »Suzana, kako sta z Rajcem?« Naj bom hvaležna, da ga imam, ker je dober mož in skrben oče. Kaj pa ona ve, kaj je ljubezen. Postal je dolgočasen kot drek.
Slečem se in gola odidem v kopalnico. Ne moti me prepih v stanovanju. Ta vročina. Od nekdaj sem rada gola. Natočim vodo v veliko kopalno kad. Kako prija. Vodne kapljice pršijo po mojem telesu, ki si želi odpreti svoj popek. Zmočim se s toplo vodo, malce popevam, milim se med nogama, med prsmi, med polnimi ritnimi hlebčki, navzgor in navzdol. S curkom vode si želim izmiti s sebe vse, kar sem bila do sedaj; poročena žena in mati. Po miljenju in izpiranju se počutim osvobojeno. Ovijem se v veliko brisačo in za kratek trenutek skrijem svoje prsi in boke. Odidem v spalnico in se usedem na posteljo. Pogledam se v ogledalo. Kaj vidim? Mehko, gladko kožo, dolge noge, prikupen obraz z modrimi očmi in nad njimi nagajive kodre. Zjutraj rada dolgo spim, zato sem mehka, zrela, topla. Mislim, da sem lepa. Oblekla bom novo svileno perilo, se odišavila s kapljico najljubšega parfuma, da bom kot vrtnica, ki se želi odpreti poleti, še preden ladja odpluje. Šla bom na sestanek in se prepustila pozornostim lepega moškega. Za hip bo zavonjal mojo kožo na vratu, ko bo
odmaknil stol. Kasneje, po večerji, bova šla k njemu. Božanje, poljubi, vstopanje drug v drugega in popolna predaja. Zakaj ne? Se bom zaradi tega počutila kot prasica, ki vara? Naslednji teden bova šla lahko k meni, ko bo Rajc na službeni poti, malčka pa pri moji mami. Popoldne je gosto, gibi sladki in nežni, v pričakovanju. Dan se obrne. Kmalu bo večer. Še pogled v ogledalo in že odhitim po strmih zavitih stopnicah.
