Maida Beganović –Sklop prispevkov o prekarnosti na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Pri pripravi sklopa o prekarnem delu so sodelovali članice in člani društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Uvod
Sodobna opredelitev zdravja je razširila ozki koncept zgolj odsotnosti bolezni na širšo, v človeka usmerjeno idejo o splošnem blagostanju: telesnem, duševnem in socialnem. Vzporedno s tem vladna politika in spremembe na delovnem trgu zadnjih nekaj desetletij, blago rečeno, zdravja niso upoštevale kot pomembne vrednote.
Krovna beseda, ki pod svoje okrilje sprejema številne netradicionalne oblike zaposlitve, je prekarno delo; kljub različnim delovno-pravnim opredelitvam je glavni pogoj za takšno kategorizacijo negotovost delovnega razmerja oz. erozija za tradicionalna delovna mesta značilnih in neodtujljivih delavskih pravic. Žarišče tega članka predstavljajo zdravstveni vplivi prekarnega dela. Le-to je prepoznano kot ena izmed determinant zdravja, ki prebuja vedno več zanimanja na področju javnega zdravja. V Sloveniji raziskav, ki bi izrecno obravnavale problematiko vpliva prekarnosti na zdravje, ni, je pa v zadnjih nekaj letih nastalo več magistrskih nalog, ki so vprašanje delno naslovile, zato ugotovitve, omenjene v tem besedilu, izhajajo v večji meri iz tujine, brez dvoma pa veljajo tudi tukaj.
Posebej velja opozoriti, da se ugotovitve, o katerih bo govora, ne nanašajo na skupino visokokvalificiranih (mladih) delavcev z visokimi dohodki, ki se za sodobne, fleksibilne oblike dela odločijo sami in jim predstavljajo pozitivne izzive. Tudi v tej skupini se bo negativen vpliv morda pokazal v kasnejših življenjskih obdobjih, a so zaenkrat izvzeti.
Splošno zdravje
Težko je izpostaviti specifično bolezensko stanje, ki bi se navezovalo izključno na delavce v prekarnih delovnih razmerjih. Problematika je večplastna, gre za preplet sinergističnih dejavnikov z vplivom na več življenjskih področij, nove oblike zaposlitve pa se v marsikateri značilnosti prekrivajo tudi z brezposelnostjo. Negativni vplivi zajemajo vidik splošne dobrobiti, in tako telesnega kakor tudi duševnega zdravja, slednjega morda celo bolj. Z večjo delovno obremenitvijo in večjo negotovostjo je povezana slabša samoocena zdravstvenega stanja, večje nagnjenje k kroničnim boleznim in depresivno-anksioznim motnjam.
Na fiziološki ravni so glavni vzrok najverjetneje povsem konkretni vplivi abstraktne dolgotrajne negotovosti na vegetativno živčevje, ki uravnava osnovne življenjske funkcije. Kratkoročni stresni odziv je nujno potreben za preživetje in se po prenehanju delovanja stresnega dejavnika „izklopi“. V nasprotju s tem, kronična izpostavljenost, četudi ne brezpogojno visokemu stresu, temveč lahko tudi dolgotrajnemu nizkemu do zmernemu stresu, vodi v globoke biološke spremembe, ki se negativno odražajo na zdravju posameznika. Pri tem gre lahko za manjše neprijetnosti kakor tudi za povečano tveganje za resne zdravstvene težave.
Ravno zaradi vpetosti v normalno delovanje telesa, iztirjen stresni odziv lahko prizadene skoraj kateri koli organski sistem; zelo občutljivi so npr. možgani – stresni hormoni vplivajo na miselne sposobnosti, lahko so vzrok oz. sprožilec poslabšanja tesnobnosti, razpoloženjskih motenj, nespečnosti, glavobolov …
Pogoste so tudi raznolike prebavne motnje. Od dolgoročnih vplivov pa so morda še najbolj problematične presnovne spremembe in spremembe srčno-žilnega sistema. Med splošne vplive štejemo tudi slabšo zmogljivost obrambe pred okužbami in drugimi škodljivimi vplivi iz okolja ter spremenjen vnetni odziv s slabšo zmožnostjo celenja.
Med skupinami bolezni izpostavljam srčno-žilne in kostno-mišične bolezni zaradi njihove pogostosti in ugotovljenih povezav z večjo obolevnostjo ob kroničnem stresnem dogajanju.
Srčno-žilna obolenja sodijo med glavne vzroke smrti v razvitem svetu. Dolgotrajna izpostavljenost negotovosti na delovnem mestu pomeni povečano tveganje za nastanek povišan krvni tlak in bolezen srčnih arterij. Povišanje tlaka poveča obremenitev srca, povzroča nabiranje manjših poškodb in postopoma vodi v preoblikovanje srčne mišice, ki postane manj funkcionalna. Koronarna srčna bolezen pomeni, da arterije, ki srcu dovajajo kri, postanejo zožene zaradi naplastitev njihove stene s holesterolom in drugimi snovmi. Posledica tega je slabša preskrba srca s kisikom, če pride do popolne zamašitve s strdki pa tudi do odmrtja dela srčne mišice. Mehanizem je verjetno prej omenjen kronični stresni odziv, morda pa tudi posredno nezdrav način življenja. Kombinacija omenjenih dejavnikov pa poveča tudi tveganje za nastanek metabolnega sindroma, to je skupek presnovnih sprememb in bolezenskih stanj, ki povečujejo tveganje za srčno bolezen in so podlaga za številne druge zdravstvene težave.
V nekaterih raziskavah so ugotavljali tudi povezavo med prekarnim delom in bolečinami v križu ter bolečinami v mišicah, toda ugotovitve niso neoporečne, saj ponekod takšne povezave niso našli. Značilno pa je negotovost dela povezana s povečanjem resnosti kostno-mišičnih obolenj in tudi večjim številom prizadetih področij.
Duševno zdravje
Odsotnost podpore v nestabilnih razmerah, pomanjkanje nadzora nad lastnim življenjem ter vedno večje delovne obremenitve ob omejenih možnostih razvijanja sposobnosti so identificirani kot dejavniki, ki prispevajo k povišani morbiditeti na področju duševnega zdravja. Povišano naj bi bilo predvsem tveganje za blažje duševne motnje. Te prizadenejo posameznike vseh starosti, vendar pa največji delež med prekarnimi delavci predstavljajo mladi. Verjetnost predpisovanja zdravil in skupine antidepresivov in pomirjeval je višja pri delavcih z začasnimi pogodbami. Omenjeni dejavniki so povezani tudi s povečanim nagnjenjem k odvisniškemu vedenju, predvsem čezmernemu uživanju alkohola in kajenju. V kriznih razmerah se poveča tudi število samomorov, nekateri poročajo o povečani pojavnosti samomorilnih ideacij in poskusov samomora pri prekarnih delavcih.
Poškodbe pri delu
Področje, ki si tudi zasluži krajšo omembo, predstavljajo poškodbe pri delu, ki so med posamezniki v negotovih oblikah delovnih razmerjih pogostejše kot pri stalno zaposlenih na istem delovnem mestu. Začasni delavci so slabše informirani o varnosti pri delu, slabše seznanjeni z delovnim okoljem, pogosteje tudi delajo na nevarnih delovnih mestih, včasih z neprimerno opremo, na voljo pa imajo manj institucionalnih vzvodov za zaščito.
Prezentizem
V kriznih časih, ko prihaja do zmanjšanja števila zaposlenih se med stalno zaposlenimi zaradi povečane obremenitve poveča pogostost koriščenja pravice do bolniške odsotnosti, medtem ko ostali zaposleni, ki niso v trajnih delovnih razmerjih, bolniško odsotnost uveljavljajo v manjši meri. Krize le poudarjajo razliko, ki je prisotna tudi v času normalnega delovanja. Prezentizem, t.j. vztrajanje pri izvajanju delovnih nalog navkljub bolezni, je med prekarnimi delavci pogost pojav, kljub temu, da delo med boleznijo pomeni tudi slabšo produktivnost ali ustvarjalnost. Izpada dohodkov si pogosto ne morejo privoščiti, toda vzroki za prezentizem niso izključno ekonomski; na specifičnih delovnih mestih so posamezniki nenadomestljivi, morajo izpolniti pogodbene dolžnosti znotraj določenega roka ipd. Dolgoročno so ponavljajoče se epizode prezentizma povezane z večjim poslabšanjem zdravstvenega stanja, kot če bi posameznik v času, ko bolezni počival in ustrezno okreval. Ekonomske raziskave nakazujejo tudi, da je finančno breme bolniških odsotnosti v skupini delavcev, ki se zatekajo v prezentizem, večje.
Na tem mestu se ne spuščam v kompleksnost mehanizmov financiranja bolniške odsotnosti, le omenim naj, da je trenutna ureditev, znotraj katere so samozaposleni primorani lastnoročno kriti stroške bolniškega staleža prvih 30 dni, najverjetneje del razloga, zakaj le-ti v manjši meri koristijo krajše bolniške odsotnosti. Kadar jih koristijo, pa gre pogosteje za daljše odsotnosti zaradi resnih zdravstvenih težav, do katerih morda pripelje tudi kumulativni učinek vztrajanja na delovnem mestu ne glede na zdravstveno stanje. Med prekarnimi delavci je slabša tudi udeležba na presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka in preventivnih pregledih na splošno.
Fenomen prezentizma bremeni zdravje delavcev in skozi čas lahko doživi svoj vrhunec s popolno izgorelostjo posameznika.
Zaključek
Prekarno delo predstavlja relativno nov in velik izziv za sodobno zdravstveno politiko. Začetek reševanja bi terjal identifikacijo specifičnih težav, ki zadevajo slovenske prekarne delavce. Javnozdravstene raziskave, ki bi celovito obravnavala tovrstno problematiko v Slovenijo, ta trenutek še ni, po vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov in težavnosti zbiranja le-teh v kontekstu prekarnega dela; zagotovo pa bi tak prispevek bil zaželen in dobro sprejet.
V besedilu našteti negativni dejavniki ob odpovedi varovalnih mehanizmov in pomanjkanju politične volje za spremembe pomenijo, da v sodobni družbi nastaja iz zdravstvenega vidika „deprivilegirana“ skupina posameznikov, ki je izpostavljena večjemu tveganju za zdravje in slabšim zdravstvenim izidom zaradi svojega zaposlitvenega statusa. Predvsem mladi, ki vstopajo na že izdatno spremenjen relief delovnega trga, so pripravljeni odpovedati se čedalje več pravicam, morda zavoljo mladostniške zagnanosti in večje prilagodljivosti. Tehten premislek o prihodnosti, ki bo nastala na podlagi takšnega odpovedovanja pa nam pravi, da bodo posledice škodljive za družbo kot celoto in da bi postopno krušenje pravic morali ustaviti.
