/ 

Literatura na spletu: sedanjost in prihodnost

 
Luka Benedičič – spletni literarni mediji Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Na okrogli mizi o spletnih literarnih medijih so sodelovali (z leve) Vlasta Vičič (JAK), Igor Divjak (Vrabec Anarhist), Luna Jurančič Šribar (moderatorka), Valentina Plahuta Simčič (AirBeletrina) in Andrej Hočevar (LUD Literatura). Fotografija Luka Benedičič.

   

29. septembra se je v lokalu Pritličje v Ljubljani odvila okrogla miza pod naslovom Vloga in preživetje spletnih literarnih medijev v družbi. Dogodek je bil sproščen, moderatorka Luna Jurančič Šribar pa je z vmesnimi vprašanji korigirala njegov potek. Pogovarjali so se Vlasta Vičič (JAK), Igor Divjak (Vrabec Anarhist), Valentina Plahuta Simčič (AirBeletrina) in Andrej Hočevar (LUD Literatura). Tekom pogovora so naslovili več pomembnih tem, povezanih z aktualnostjo spletnih medijev za literaturo, kot tudi tistih, ki so z njimi tako ali drugače povezani.

Preden se bralec spusti v tok pogovora, pa je vredno že uvodoma izpostaviti držo, ki je bila skupna vsem sogovorcem, in se dobro zrcali v poudarkih Andreja Hočevarja v zvezi z občo terminologijo: spletni »portal«; spletno »urednikovanje« (ipd.). Takšno rekanje včasih nehote izraža vtis o manjši relevantnosti spletnih literarnih medijev in resnosti urejanja le-teh, s čimer se trije gostje, ki so tudi uredniki spletnih mest za literaturo, ne strinjajo. »Pomen, teža in zahtevnost urejanja spletnega medija so enakovredni urejanju knjižnih izdaj ali revij,« je povedal Hočevar, »urednik v odhajanju« (novi urednik spletne LUD Literature je Jernej Županič).

  

SPLETNI MEDIJI V ČASU KORONE

  

Glede na to, da si je koronavirusna pandemija izborila prostor na dnevniških naslovnicah, se je zdelo relevantno načeti pogovor z refleksijo, kako je situacija vplivala na delovanje spletnih literarnih medijev – pa tudi mislecev in ustvarjalcev, ki prispevajo besedila za objavo.

Igor Divjak je povedal, da se zaradi pandemije niso zgodili radikalni premiki v njegovem urednikovanju; opazil pa je manjši porast v številu prejetih prispevkov in malo povečan obisk medija Vrabec Anarhist. Valentina Plahuta Simčič je izpostavila, da je v širših medijih prepoznala hudo potrebo po refleksiji »trenutka korone«, zato pri AirBeletrini vabijo goste in objavljajo tekste, ki komunicirajo z aktualnimi temami. Tudi ona in pa Hočevar nista opazila posebnih nihanj v obiskanosti vsak svojega medija.

Vlasta Vičič je vpliv pandemije na razpise sredstev za kulturne projekte komentirala z gledišča Javne agencije za knjigo – JAK. Njihov razpis se je zaključil septembra, podporo spletnim medijem fokusirajo s podporo in promocijo spletnih literarnih kritik in avtorjev. Razpisov za medije ni mogla komentirati, ker jih izvaja Ministrstvo za kulturo. Njihova predstavnica na posvet ni mogla priti. Vičič je izpostavila skrb, ker je razpis primarno namenjen pluralizaciji in uravnoteženosti prispevkov; manj kulturnim vsebinam.

  

FINANCIRANJE

  

Divjak je pohvalil, da ima JAK tematski razpis, npr. za področje literarne kritike, medtem ko so razpisi za medije preveč odprti; kvalitetne neprofitne medije potiskajo v konkurenco z bolj občimi, tudi političnimi in tržno naravnanimi mediji.

Čutiti je bilo zaskrbljenost; Vrabec Anarhist je tako kot drugi mediji dobil izplačanih 30 odstotkov sredstev, šele oktobra bodo izvedeli, ali bodo dobili izplačan celoten obljubljeni delež, zaradi poznega odziva institucij pa Divjak ne ve, ali bo v letu 2021 imel sredstva, da še naprej plačuje določene tipe prispevkov (npr. poezijo, za katero sedaj še izplačuje honorar). Dobro je, če imaš kapacitete in spretnost, da črpaš sredstva preko več virov, je komentiral Hočevar; medtem ko je najboljši siceršnji scenarij za neodvisne spletne medije, da dobijo 50-odstotno finančno podporo z Ministrstva, preostale račune pa pokrijejo sami. Plahuta Simčič je povedala, da AirBeletrina obratuje z denarjem, predvidenim za določeno količino tekstov na mesec. Praviloma se plača vse prispevke, objavljene na mediju – približno deset objav vsak mesec –, ob tem pa še sama napiše kaj zastonj.

Hočevar je izpostavil, kako doživlja kot diskriminacijo, da je literarna objava na spletu slabše plačane od objave v literarni reviji. Literarne spletne medije se tretira v luči spletnih medijev »kot takih«, namesto da bi se jih spodbujalo z neko ožjo pozornostjo in z zavedanjem, da »niso prihodnost, so sedanjost«. Plahuta Simčič je dodala, da kulturna politika ne sledi razvoju in da spletni portali kljub večjemu dosegu občinstva dobivajo občutno manjše subvencije kot literarne revije. Vičič se je strinjala s kritikami situacije in izpostavila, da ima JAK posebne razpise za spodbujanje kritike – letos je v realizaciji razpis za delovne štipendije pa uvedba minimalnega honorarja za kritike, objavljene na spletu (slednje v komunikaciji z Društvom slovenskih literarnih kritikov).

Divjak je izrazil željo po več sodelavcih pri uredniškem delu na Vrabcu Anarhistu, kar bi zagotovilo več komunikacije z avtorji, večjo kvaliteto izdelkov in tudi večjo pokritost dogodkov. Zdaj je pretežno one-man band, čeprav ima tudi uredniški svet; a plačati več zaposlenih in še administracijo, bi stalo. Hočevar je povedal, da ni težaven le manko v smislu preskromne podpore za rast spletnih medijev, ampak tudi te, namenjene sodelavcem teh medijev, npr. kritikom, ki se z nekaj kritikami letno na vsakem od portalov, z dosedanjimi honorarji, težko preživljajo. Dodal je, da upa na povezavo v »društvo urednikov spletnih medijev« – ter s tem zagotovitev finančne varnosti za urednike – in, nadalje, kompenzacije še za druge sodelavce: tehnična ekipa je poceni, poezijo se objavlja zastonj, uredniki pa sploh naredijo marsikaj zastonj, da se lahko več stvari plača. Sistemski problemi pa se verižno kopičijo; plačati poezijo hkrati pomeni več administrativnega dela in več tovrstnih stroškov, je povedal.

  

IZGUBA REZONIRAJOČE JAVNOSTI

  

Deprivilegiranost spletnih literarnih stičišč jih postavlja v dvojno funkcijo, ki je napol stigmatizacija: po eni strani se morajo naprezati, da bi dosegli širše bralstvo, po drugi pa skušajo nuditi »zatočišče« za tiste avtorje in vsebine (npr. kritike), ki jih osrednji mediji izrinjajo iz svojih programov.

Divjak je povedal, da vidi možnost preboja iz “mehurčkov” in doseganja širšega kroga bralstva v ponujanju različnih vsebinskih žanrov – ne izključno literarnih, ampak tudi družbene članke in takšne, ki dopolnjujejo obe sferi (npr. poezija iz Baskije ali Palestine) – pa tudi različnih metod, npr. kolažev, ki kombinirajo besedilo in video. V isti sapi je poudaril, da je mednarodnost objav včasih težko doseči, ker »ne moreš plačevati tujcev, ko že domačih avtorjev ne.« Samo slovenske institucije bodo dale sredstva, ki se lahko razporedijo med kvalitetne in izvirne posameznike-avtorje; EU financira le skupne projekte. Hkrati prepoznava, da je želja avtorjev po spletni objavi tekstov zelo velika, zato je prepričan da bi lahko vsaka regija imela svoje tovrstne spletne medije; Vrabec Anarhist, AirBeletrina in LUD Literatura so vsi ljubljanski.

Realna posledica teh razmer je, da določen bazen kritične javnosti ne pride do glasu (je tako rekoč getoiziran), večinska javnost pa kritičnosti več ne pozna. Kot opisuje Jürgen Habermas, moderni mediji spodbujajo potrošniško mentaliteto tako proizvajalcev kot bralcev besedil, kar usodno vpliva na javnost, ki ni več rezonirajoča, temveč le še pozicionirana; mnenja se več ne krešejo, le izrazi se podporo – običajno pod pretvezo anonimnosti – tistim mnenjem, ki jih ima bralec/gledalec a priori za lastna. Umikanje literarne kritike iz najbolj branih medijev, spletnih in tiskanih, le pospešuje ta tok.

  

KAJ NAJ GRE NA SPLET?

  

Poleg izkoriščanja spletne platforme in tehnologije za posredovanje izdelkov različnih tehnik, vidi Divjak posebno priložnost in vlogo spletnih literarnih mest v kritični vezi, ki jo ti lahko tvorijo z mladim občinstvom. Te zanima tako literatura kot tudi družbena refleksija in so občinstvo, ki te bo sámo poiskalo – še prej spletne kot tradicionalne medije –, zato čuti, da bo treba bodočnost spletnih medijev slej ko prej krojiti s predvidevanjem in senzibilnostjo do njih. Vrabec Anarhist skuša pritegniti mlajše občinstvo tudi z objavami besedil (sploh poezije) mladih avtorjev.

Sogovorci so se strinjali, da je splet dobra vstopna točka – kot tudi način formacije – za mlade literate. Pa ne zgolj za njih. Kot je dejal Hočevar: »splet prenese vse«; objavam ne vsiljuje posebnih slogovnih ali kvalitativnih kriterijev. Krajše stvari niso de facto boljše, enostavnejši slog ni bolj zaželjen, poglobljena besedila niso zapostavljena (niti niso v prednosti). Vse korekcije in redukcije, ki se zgodijo z mislijo na agendo in podobo nekega spletnega medija, so posledica izključno kriterijev, ki jih vzpostavi urednik, ne pa specifik spleta kot takega, pojasnjuje Hočevar. Splet omogoča – še bolj kot revija – sobivanje zelo različnih tekstov.

V zvezi s promocijo spletnih besedil, ki se skoraj v celoti dogaja na spletišču, je Divjak artikuliral posebej zanimivo kritiko in jo usmeril na algoritme družbenih omrežij, npr. na Facebooku, kjer večina spletnih medijev najučinkoviteje predstavlja svoje objave, a je za čim uspešnejšo promocijo, ki doseže več bralcev, treba plačati – cena pa raste proporcionalno z velikostjo občinstva, ki ga hoče medij z objavo doseči. Plahuta Simčič je povedala, da tudi sama denarno podpira promocijo besedil, ki se potem občuti v povečanem bralstvu. Nasploh pa je strategij, kako doseči boljšo branost tekstov, precej, je dodal Hočevar. K dobri promociji sodi tako zavedanje, katere tekste promovirati, kot tudi, kako jih dati v fokus; npr. s posluževanjem mejling liste in s koncepti, kot je »zgodba meseca«.

   

FRANKFURT 2023

   

V zaključku pogovora so gostje na kratko načeli še vprašanje, ali lahko spletni literarni mediji prispevajo k predstavitvi slovenske kulture, ko bo ta v letu 2023 postavljena pod soj žarometov na frankfurtskem knjižnem sejmu.

Divjak je prepričan, da je odgovor pritrdilen in podpira to idejo. Želi si, da bi se Vrabcu Anarhistu in drugim spletnim medijem namenilo prostor in omembo, zato je zamisel predstavil na posvetu v Društvu slovenskih pisateljev. Navsezadnje pa je to stvar sredstev, je dodal, obenem pa pokazal na ironijo, kako Vrabec v tem načrtu ni prioriteta, čeprav so spletni mediji vse pogosteje prvi stik literarnih ustvarjalcev z javnostjo. Hočevar je dodal, da so tu spletni mediji vsekakor v drugem planu; upa, da se bo predstavilo vsaj revije.

Vlasta Vičič pa je konstruktivno predlagala, da se uredniki povežejo ter sestavijo in na JAK naslovijo pobudo spletnih literarnih medijev za sredstva za Frankfurt.

Posnetek pogovora, ki je potekal 29. 9. 2020 v lokalu Pritličje v Ljubljani.

Preostali prispevki in literatura na portalu 

  

Luka Benedičič – spletni literarni mediji Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
   
Luka Benedičič
O avtorju
Letnik '98, rojen v Kranju. Trudi se bivati v več krajih in časih hkrati, a mu ne uspeva. Od nekdaj ga vleče na Mediteran. Sicer ljubitelj filmov, peščenih plaž in gotskih cerkva. Kar je, je zmes matematike in mistike. Tudi urednik na portalu Pesem si in finalist Prangerjeve Mlade kritike.