/ 

Ob iranskem filmu »Ljubljena«

  
  

Dokumentarni film Ljubljena spremlja takrat 80-letno babico Firouzeh, ki obožuje svoje osamljeno življenje. Je namreč pastirica, ki poleti pase svoje krave v visokogorju. V filmu pride na površje njen prijazni značaj, pogum in moč, da se zoperstavlja težavam, ki jo pestijo. Verjame namreč v srečo, ki jo najde v preprostem življenju. Ta skoraj bukolični prikaz bivanja v iranskem visokogorju podkrepijo še čudovita filmska fotografija in tople barve.

Režiser Jaser Talebi je hotel posneti film o svoji babici, a sta se njuni poti žal prekmalu ločili. Ko je na enem izmed svojih potovanj po pokrajini Mazandaran (ki je zelo podobna Sloveniji) spoznal Firouzeh, je vedel, da mora povedati njeno zgodbo. Najprej se gospe sploh ni zdelo vredno, da bi drugim govorila o svojem življenju. Režiser pa ji je pripovedoval o svoji babici. Filmska ekipa jo je nekaj časa obiskovala, bili so njeni gostje. Kmalu se je začela šaliti: »Kdaj boste že začeli delati?« Eden od njenih enajstih otrok, sin Nejat, je snemanje zelo podpiral, počasi pa so ga začeli sprejemati tudi drugi. Kljub temu da se iranska družba razvija in modernizira, je še vedno veliko zgodb, ki so podobne Firouzehini. Tradicija je namreč zelo močno prisotna med ljudmi.

Ravno zato tudi filmska industrija v Iranu ni razvita. Največ filmov nastane zaradi želje in navdušenja posameznih ustvarjalcev. Starši in učitelji namreč otroke raje usmerjajo v študij česa bolj uporabnega, recimo naravoslovnih znanosti, računalništva, jezikov, snemanje filmov velja bolj kot ne za hobi. Zato je delo mlade samostojne producentke Elaheh Nobakht še toliko pomembnejše. Kljub temu da je imela varno državno službo, se je podala na samostojno pot filmske producentke. Za svoj pogum in izjemen doprinos k filmski industriji je na četrtem festivalu v Kranjski Gori prejela nagrado ajdovska deklica.

»Ta nagrada mi veliko pomeni, saj me utrjuje v prepričanju, da sem na pravi poti in da delam dobro,« je dejala ob podelitvi. Odločitev za samostojno pot namreč ni bila lahka in je v njej zorela kar nekaj časa. Vesela pa je, da se je odločila zanjo pot, saj lahko pomaga pripovedovati zgodbe, za katere meni, da jih svet mora slišati. Tako jo je našla tudi zgodba, ki jo pripoveduje film Ljubljena.

»Tako kot Firouzeh živi še veliko ljudi v Iranu. Mladih ta svet ne zanima več, bolj jih privlači svet tehnologije. Vendar je Firouzehin svet del nas, del naše preteklosti in sedanjosti, zato je prav, da jo predstavimo domačim in tujim gledalcem. Vedeli smo, da bomo delali film za mednarodno občinstvo. Še posebej v Evropi je film naletel na izjemno odobravanje in navdušenje.«

Režiser Jaser Talebi pravi: »Največji uspeh za ustvarjalce filma je, ko film doseže gledalce. Počaščen sem, da si je film Ljubljena ogledalo toliko ljudi. Nekateri si celo vzamejo čas, da mi na Facebooku napišejo sporočilo ter z menoj delijo svoje misli in občutke. Za to sem jim zelo hvaležen.«

Film kljub svoji naivnosti poudarja pomenljivo nasprotje – Firouzihenemu življenju stoji nasproti producentka filma Elaheh Nobakht, uspešna mlada dama, ki se je uprla tradiciji: »Odraščati kot dekle v Iranu je bilo podobno rasti rože, ki jo vsi negujejo in bi jo radi ščitili vsako sekundo njenega življenja. A vendarle sem jaz hotela biti samostojno drevo, katerega senca je koristna ljudem po svetu. Kljub temu pa spoštujem tradicijo in se iz nje učim, Firouzeh me je naučila potrpežljivosti, skromnosti in spoštovanja narave.«

  

    

LJUBLJENA (DELBAND, BELOVED)
dokumentarni film, Iran, 2018 (66 min)
režija: Jaser Talebi
scenarij: Farzaneh Fathi, Reza Širvani
producentka: Elaheh Nobahkt

  

  

Preostali prispevki na portalu 

   

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

      

   

Neža Vilhelm
O avtorju
Neža Vilhelm je profesorica latinskega in grškega jezika. Kot svobodna prevajalka največ časa posveča prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Najpogosteje čepi za računalnikom, tiči v kakšni kinodvorani ali tišči nos med platnice knjig. Če odpove vse to, pa gotovo v pasji družbi lovi sončne žarke in riše nasmehe na obraze tistih, ki za to nimajo razlogov.