Proza - Arhiv - Vrabec Anarhist

17. septembra, 2020 / Hiša DSP, Literatura, Pogled skozi okno, Proza

Model 1929

O, ja, vsemu sproti sledim iz svoje stare bele postelje, v kateri hiram kakor nekoristno truplo, ki čaka, da umre ali pa dobi injekcijo za podaljšanje življenja.

15. septembra, 2020 / Hiša DSP, Literatura, Pogled skozi okno, Proza

Kratki kratki zgodbi iz knjige »Ribe pljučarice«

Gyrðir Elíasson

Ko sem stopil v dnevno sobo, sem zagledal ribe, kako ležijo na tleh med razbitimi delci steklenega akvarija. Razbile so ga, ker so bile tako ogromne, zdaj pa so ležale tam in patetično sopihale na mokri preprogi.

16. avgusta, 2020 / Literatura, Proza

Plankton pod nama

Mirjam Gostinčar

Ne vem, od kod mu ideja, da so ribe inteligentne, ampak vseeno vztraja: »Brancin zna, da se povuče.« My man, me obide.

13. avgusta, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Okrvavljena zemlja (odlomek)

Dido Sotiriou

»Usmiljenje!«
»Prizanesite nam!«
Razkuštrane ženske so hodile z dojenčki v rokah. Majhni otroci so dvigovali ročice, se držali mater za krila in jokali.

7. julija, 2020 / Literatura, Proza

Nekaj

Tatjana Plevnik

Toda kaj se zgodi z dušo, ki se skriva v telesu? Predstavljam si jo kot posebno ptico, ki odpira in zapira predale, v katerih so spravljena moja občutja.

21. junija, 2020 / Literatura, Proza

Prostor za vrati

Kaja Teržan

Takrat šele so se začele halucinacije in tega sem se dobro zavedala. Toda prevzele so vloge mojih resničnih strahov, zato so bile resnične.

19. junija, 2020 / Literatura, Proza

Utihnile so ptice

Jože Brenčič

Bil sem šokiran. Upal sem, da bi mamo fizioterapevti toliko usposobili, da bi lahko hodila, čeprav ob pomoči, ampak se z njo sploh niso ukvarjali.

17. junija, 2020 / Literatura, Proza

Samo majhen, majhen sprehodek

Nada Gašić

Tako je javknila gospa Adela in povsem neznačilno zanjo samo, zdrknila na kolena. Zajokala je s strašnimi solzami osamljenega, starega človeka. S čelom je udarila po kockah med tračnicami, zatem nekoliko privzdignila glavo, a ni ji uspelo vstati, začela je z obema rokama ljubkovati tračnice.

21. maja, 2020 / Literatura, Proza

Zadnje priznanje

Ana Gantar

Usoda napravi svoje z razlogom. In jaz sem imel razlog. Še preklemano dobrega. Ubiti Francoza, ki je mojemu bratu odvzel ime.

27. aprila, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Jaz je izmišljotina

Andréas Becker

Na splošno je Jaz izmišljotina. Jaz je bil lahko en sam, sta bila dva ali več. Zjutraj po ugodju noči, se je Jaz ponovno sestavil, vstal iz postelje, se sprehodil zunaj in se imel za glavnega.

24. aprila, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Vročina

Francesc Serés

Spominjam se, kako sedi na robu postelje z lončkom polnim vina. Ko sem ga spil, je zajemala je fige in rozine s prsti in me pitala z njimi.

24. aprila, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Kastiljci

Jordi Puntí

Pretepali smo se, ali pa se izzivali, in vsi, tako Katalonci kot Kastiljci, smo sodelovali v izmišljeni igri, ki se nam je zdela resnična. V podzavesti je vrela misel: »To počnemo, ker tako hočejo naši starši.«

23. aprila, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Odlomek iz romana Jambalaya

Albert Forns

Nekoč sem imel prijateljico, ki je tipčke predalčkala v »fitnes fukače« – v ta-ta-ta-ta-ta-ta porivače, ki streljajo kot z mitraljezom, – ali v »fukače tantra« – nežne in mistične, brez naglice, z občutkom. Lazil sem za njo in se pri njej tolažil, a nikdar izvedel, v katero od skupin me je uvrščala.

12. aprila, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Samo majhen, majhen lubček

Nada Gašić

– Lubčka, rojstni dan imam, osemdeset sem stara, lubčka, lubčka, samo majhnega lubčka!
Adela je vpila, a vpili so tudi ostali. Ljudje so kričali, ljudje so tudi psovali.

1. aprila, 2020 / Proza

Sendvič

Mirjam Dular

Tvoje besede so preveč drugačne od njihovih, da bi ti sploh prisluhnili, misleč, da te itak ne bodo razumeli, in ti — tujec — ne njih; zato: zakaj bi se vendar naprezali?!