Proza - Arhiv - Vrabec Anarhist

4. decembra, 2020 / Literatura, Proza

Dolgoprstež

Poznal je vse filme o življenju znotraj, o hierarhijah, nasilju in o pobegih. Poznal je zgodbe o storjenih dejanjih, ki ostanejo za štirimi zidovi in globoko za zapahi osebnega spomina tudi po tem, ko ljudje odslužijo svoj dolg družbi.

30. novembra, 2020 / Literatura, Proza

Eden je bil pravi

Mojca Fo

Odločil sem se, da se ne grem več. Ženske so čisto preveč zakomplicirane.
No more fucking vagina.

8. novembra, 2020 / Literatura, Proza

Anonimna nimfomanka z minimalnim menedžmentom

Roman Rozina

Z izbrisanima M in N bodo prišle nove težave, ga je spreletelo. Nana lahko postane nama, mana ali mama. Mena lahko onemi. Brskal je za besedami z obiljem izbrisanih črk.

21. oktobra, 2020 / Literatura, Proza

Benetke

Ivo Svetina

Tretji kozarec vina je v meni prebudil vedno dremajočo žival otožnosti, žalosti. Kaj mi pomagajo Benetke, četudi zagrnjene z oktobrskim dežjem, meglo, vlago, če pa je v meni prostor, kjer se naseljuje (vedno znova pomlajena) otožnost, melanholija, kasneje že depresija.

11. oktobra, 2020 / Literatura, Proza

Konstelacija

Mirjam Gostinčar

Poslanec Najvišjega s prijetnim glasom (to mu navsezadnje moram priznati) zatrjuje, da smo zdaj že na isti frekvenci z voljo Najvišjega. In obenem z našo voljo.

17. septembra, 2020 / Hiša DSP, Literatura, Pogled skozi okno, Proza

Model 1929

Hallgrímur Helgason

O, ja, vsemu sproti sledim iz svoje stare bele postelje, v kateri hiram kakor nekoristno truplo, ki čaka, da umre ali pa dobi injekcijo za podaljšanje življenja.

15. septembra, 2020 / Hiša DSP, Literatura, Pogled skozi okno, Proza

Kratki kratki zgodbi iz knjige »Ribe pljučarice«

Gyrðir Elíasson

Ko sem stopil v dnevno sobo, sem zagledal ribe, kako ležijo na tleh med razbitimi delci steklenega akvarija. Razbile so ga, ker so bile tako ogromne, zdaj pa so ležale tam in patetično sopihale na mokri preprogi.

16. avgusta, 2020 / Literatura, Proza

Plankton pod nama

Mirjam Gostinčar

Ne vem, od kod mu ideja, da so ribe inteligentne, ampak vseeno vztraja: »Brancin zna, da se povuče.« My man, me obide.

13. avgusta, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Okrvavljena zemlja (odlomek)

Dido Sotiriou

»Usmiljenje!«
»Prizanesite nam!«
Razkuštrane ženske so hodile z dojenčki v rokah. Majhni otroci so dvigovali ročice, se držali mater za krila in jokali.

7. julija, 2020 / Literatura, Proza

Nekaj

Tatjana Plevnik

Toda kaj se zgodi z dušo, ki se skriva v telesu? Predstavljam si jo kot posebno ptico, ki odpira in zapira predale, v katerih so spravljena moja občutja.

21. junija, 2020 / Literatura, Proza

Prostor za vrati

Kaja Teržan

Takrat šele so se začele halucinacije in tega sem se dobro zavedala. Toda prevzele so vloge mojih resničnih strahov, zato so bile resnične.

19. junija, 2020 / Literatura, Proza

Utihnile so ptice

Jože Brenčič

Bil sem šokiran. Upal sem, da bi mamo fizioterapevti toliko usposobili, da bi lahko hodila, čeprav ob pomoči, ampak se z njo sploh niso ukvarjali.

17. junija, 2020 / Literatura, Proza

Samo majhen, majhen sprehodek

Nada Gašić

Tako je javknila gospa Adela in povsem neznačilno zanjo samo, zdrknila na kolena. Zajokala je s strašnimi solzami osamljenega, starega človeka. S čelom je udarila po kockah med tračnicami, zatem nekoliko privzdignila glavo, a ni ji uspelo vstati, začela je z obema rokama ljubkovati tračnice.

21. maja, 2020 / Literatura, Proza

Zadnje priznanje

Ana Gantar

Usoda napravi svoje z razlogom. In jaz sem imel razlog. Še preklemano dobrega. Ubiti Francoza, ki je mojemu bratu odvzel ime.

27. aprila, 2020 / Pogled skozi okno, Proza

Jaz je izmišljotina

Andréas Becker

Na splošno je Jaz izmišljotina. Jaz je bil lahko en sam, sta bila dva ali več. Zjutraj po ugodju noči, se je Jaz ponovno sestavil, vstal iz postelje, se sprehodil zunaj in se imel za glavnega.