Ribica
Medtem, ko je jedla makaronovo solato, se je spraševala, v kakšen zid so se zaleteli, da je tako treščilo. Moral je biti prav zares trd zid.
Proza
Odlomek iz romana »Dogodek na hribu nad potjo«
Vtem je drugi vojak že prispel do babice, ki sedi nasproti njim trem. Površno ji je pregledal dokumente, vrgel pogled na spečega dečka, pokimal z glavo ter se obrnil proti njim in njihovim iztegnjenim papirjem.
Šum
Bil je android, ampak njegov cilj, njegova želja, če hočeš, je bila postati človek.
Evelin
Kot da bi jo to izmišljeno življenje, ja, izmišljeno je bila prava beseda, do konca izčrpalo. To ni bila ona.
Fragment iz »Nestrpnosti«
in spet sem se vprašal, zakaj sem umrl. če nisem živel svojega življenja, zakaj sem umrl?
Pod kožo koža
Nekoč mi je pripovedovala, kako se ji v ritmu, ki ji ga ne uspe dognati, ponavljajo sanje, v katerih se znajde v gozdu grozansko velikih iglavcev in nenadoma spozna, da ji nekdo sledi. Spusti se v beg.
Odlomek iz romana »Male lisice«
Zdaj, punce, pa bi vam rada opisala dan, ko sem spoznala razbojnika Krajca, in naj poudarim, da to ni bil dan, ko sem se vanj zaljubila.
Mladostniške izbe (in nekaj kosov življenja)
Iztegnem se do nočne omarice in v usta vtaknem žvečilni gumi Hubba Bubba. Ko je dodobra prežvečen, pograbim ročno ogledalo in ga poskušam napihniti v velikost pomaranče.
Svinec
Naslednji dan si je v miru ogledoval štore podrtih bukev. Če ga spomin ni varal, se je za drevesom, ki je do prejšnjega dne stalo na mestu najbolj oddaljenega štora, skril pred nemškimi rafali.
Umor na Masarykovi
Sateliti izračunavajo algoritme. Kam se je namenil in kam bo vstopil?
Kratki kratki zgodbi
Eden je komunist, drugi musliman. Ostala sta neopredeljena levičarja. Prijazno se zbadajo in govorijo čudaške, a resnične zgodbe o velikih korporacijah in umetnikih.
Zapleši me
Vrtela se je, v prah vtiskovala neskončno pirueto, označevala zemljo, jo dražila z žgečkajočim podrsavanjem, jo izzivala, ali se upa tudi ona pijano zavrteti.
Desna in leva roka
Pa se je zgodilo, da se je po naključju samo desna roka globoko urezala v prst. Desnica je zavpila od bolečine, leva pa se je na tihem oddahnila, ker se nesreča ni pripetila njej.
Nikoli mi ni dolgčas
Ampak zvok intrigantnega, tihega govorjenja ni pojenjal, samo nisem mogla odkriti njegovega izvora. Dvignila sem glavo in videla dve muhi. Morali bi brenčati, saj to muhe počnejo, mar ne?
Odgovori brez vprašanj
Bodi prepričan, da to nisem več jaz. To je zgolj neka podobna podoba, ki me je nasledila.