/ 

Mrtvaška fuga

LITERARNI KOLEDAR – 15. SEPTEMBER 1935, SPREJEM NÜRNBERŠKIH ZAKONOV

Nurenberškiz.
Nürnberški zakoni so na podlagi krvi določali, kdo je Nemec, kdo Jud in kdo mešanec

 

15. septembra 1935 so nacisti v Nemčiji sprejeli Nürnberške zakone, s katerimi se je začelo rasno preganjanje Judov, Romov in drugih tako imenovanih nearijcev. Ti zakoni so na podlagi krvi določali, kdo je Nemec, kdo Jud in kdo mešanec. Judom so prepovedali sklepanje zakonov z arijci, spolne odnose z arijci, opravljanje državnih in javnih služb, zaposlovanje arijcev, delovanje v kulturi in športu. Nürnberškim zakonom je sledil sistematični genocid Judov, končna rešitev judovskega vprašanja, kot so ga imenovali nacisti, v katerem je bilo ubitih 6 milijonov Judov, dve tretjini vseh Judov v Evropi.

Ob spominu na začetek grozovitega rasnega preganjanja objavljamo Mrtvaško fugo judovskega pesnika Paula Celana (1920 – 1970) , eno izmed najbolj pretresljivih elegij o trpljenju judovskega ljudstva v koncentracijskih taboriščih v slovenskem prevodu Nika Grafenauerja iz nemščine.

 

***

 

Paul Celan: Mrtvaška fuga

 

Črno mleko zore pijemo ga zvečer
pijemo ga opoldne in zjutraj pijemo ga ponoči
pijemo in pijemo
v zraku kopljemo grob tam ni tesno ležati
V hiši prebiva človek ki se igra s kačami in piše
ko se mrači piše v Nemčijo tvoji zlati lasje Margarita
piše in stopi pred hišo in zvezde se bliskajo z žvižgom sklicuje svoje pse
z žvižgom sklicuje svoje Žide dá jim kopati grob v zemlji
ukaže zdaj nam igrajte za ples

Črno mleko zore pijemo te ponoči
pijemo te zjutraj in opoldne pijemo te zvečer
pijemo in pijemo
V hiši prebiva človek ki se igra s kačami ki piše
ko se mrači piše v Nemčijo tvoji zliti lasje Margarita
Tvoji pepelni lasje Sulamit v zraku kopljemo grob tam ni tesno ležati
Kriči zapičite globlje v zemljo vi tu vi tam pa igrajte in pojte
pograbi železo za pasom vihti ga njegove oči pa so modre
globlje z lopato vi tu vi tam pa dalje igrajte za ples

Črno mleko zore pijemo te ponoči
pijemo te opoldne in zjutraj pijemo te zvečer
pijemo in pijemo
V hiši prebiva človek tvoji zlati lasje Margarita
tvoji pepelni lasje Sulamit igra se s kačami

Kriči igrajte smrt slajše smrt je mojster iz Nemčije
kriči vlecite temneje po goslih potem se kot dim izvijete v zrak
potem boste imeli grob med oblaki tam ni tesno ležati

Črno mleko zore pijemo te ponoči
pijemo te opoldne smrt je mojster iz Nemčije
pijemo te zvečer in zjutraj pijemo in pijemo
smrt je mojster iz Nemčije njegovo oko je modro
s svinčenko meri vate natančno zadeva
v hiši prebiva človek tvoji zlati lasje Margarita
svoje pse ščuva na nas poklanja nam grob v zraku
s kačami se igra in sanja smrt je mojster iz Nemčije

tvoji zlati lasje Margarita
tvoji pepelni lasje Sulamit

 

 

Prevedel Niko Grafenauer

Niko Grafenauer je pesnik, esejist, prevajalec in literarni premišljevalec. Dolga leta je bil glavni urednik Nove revije.

 

 

Paul Celan bere Mrtvaško fugo

Play Video
O avtorju / avtorici
Paul Celan se je rodil leta 1920 v Černovcih kot Paul Antschel, umrl je leta 1970 v Parizu. »Verjetno sem eden zadnjih, ki morajo do konca izživeti usodo judovskega duha v Evropi.« Ta izjava judovskega pesnika verjetno najbolje povzema njegovo življenje. Mladost je preživel v skupnosti nemško govorečih Judov v Černovcih, ki so po razpadu Avstro-Ogrske pripadli Romuniji. Med drugo svetovno vojno sta jih okupirala Sovjetska zveza in Nemčija. Celan je bil interniran in je v koncentracijskem taborišču izgubil starše. Po vojni, ko so Černovci pripadli Ukrajini, je emigriral najprej v Bukarešto, potem na Dunaj in nazadnje v Pariz. Kot ustvarjalec je uporabljal anagram svojega pravega priimka. Celan se je v svojih modernističnih pesmih navezoval na tradicijo evropske judovske poezije. Njegove pesmi včasih po krivici veljajo za hermetične tudi zaradi slabega poznavanja judovske simbolike v Evropi. V njih je spajal angažirano ezoteriko z neposrednim političnim izkustvom. Zbirke: Mohn und Gedächtnis (Mak in spomin, 1952); Von Schwelle zu Schwelle (Od praga do praga, 1955), Sprachgitter (Rešetka jezika, 1959), Die Niemandsrose (Nikogaršnja roža, 1963), Atemwende (Predih, 1970) Fadensonnen (Vlaknasta sonca, 1968), Lichtzwang (Pritisk luči, 1970), Schneepart (Snežna delnica, 1971).