LITERARNI KOLEDAR – 9. NOVEMBER
Koledar mrtvih, spomin živih
Spominjanje slavnih ustvarjalcev in ustvarjalk – tukaj predvsem tistih, ki so se v zgodovino zapisali/e s pisanjem – ni početje, ki bi odpiralo nove svetove, pomaga pa osvetljevati in dopolnjevati stare. Tako se ohranja spomin na pomembne posameznike, z njim pa tudi zgodovina kulture. Spletna revija Vrabec Anarhist se bo trudila negovati to staro civilizacijsko nalogo in opozarjati na vsaj nekatere najbolj izstopajoče mrtve avtorje, domače in tuje, ter vplivne dogodke.
9. novembra je bil pred dvesto leti rojen ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev, pred sto leti pa je na isti dan umrl francoski pesnik Guillaume Apollinaire.
Turgenjev se je rodil v ruskem mestecu Orjol (Orjolska gubernija). Študiral je v Moskvi, Peterburgu in Berlinu. V svetovno literaturo se je zapisal predvsem z romanom Očetje in sinovi (1862), ki je doživel velik uspeh tudi v tujini, predvsem pa je doma poživil debato o dveh Rusijah, stari, plemiški, tlačanski in na drugi strani modernejši, ki postavlja v ospredje znanost in nove družbene odnose. Predstavlja jih glavni junak, »nihilist« Bazarov. Turgenjev se je iz romantične zaznave sveta (takšni so njegov roman Pomladne vode in impresivni Lovčevi zapiski) prebijal v realizem. Bil je tudi pesnik in dramatik.
Zaradi nazorov je bil doma preganjan, nekaj časa je bival v Berlinu, nazadnje v Parizu, kjer se je družil z uglednimi pisatelji (Flaubertom, Zolajem, bratoma Goncourt). Tam je 1883 tudi umrl. V slovenščino imamo prevedena vsa njegova pomembnejša prozna dela.
V okras so mu mnoge misli, med njimi se ustavimo pri dveh: »Ko enkrat pristanemo na to, da naša vest nekaj sprejme kot nujno zlo, potem zlo vedno bolj dojemamo kot nujnost in vedno manj kot zlo.« In: »Ti veš, da je tuja duša kot mračen gozd, dekliška pa še toliko bolj.«
***
Francoski pesnik Guillaume Apollinaire se je rodil v Rimu leta 1880 (kot Wilhelm Apollinaris de Kostrowitzk materi Poljakinji in očetu Italijanu). Imel je burno mladost, ki jo je preživljal med Francijo, Nemčijo in Anglijo, kjer se je neuspešno zaljubil. Preživljal se je kot bančni uradnik, kot učitelj in pisec erotičnih romanov. Ko se je začela 1. svetovna vojna, je hotel na vsak način postati vojak francoske armade. To mu je tudi uspelo, postal je topničar in oficir, bil ranjen v glavo, toda preživel je in se celo poročil. A le nekaj mesecev zatem umrl za špansko gripo.
Znano je njegovo tesno prijateljevanje z mladim Picassom in pesnikom Maxom Jacobom, Slovel je kot krotek in dobrodušen značaj, kar je morda v nasprotju z njegovim futurističnim povzdigovanjem vojne. Toda z vsem svojim ravnanjem izpričuje izvirno umetniško osebnost; bil je izvorni lik avantgardista in eden od utemeljiteljev nadrealizma ter začetnikov slikovnih pesmi. Zapustil je, med drugim, znameniti zbirki Alkoholi in Kaligrami, ki sta evropski poeziji vtisnili močan pečat modernizma v izpovednem in avantgardizma v formalnem smislu. V slovenščini ga imamo v različnih izborih iz francoske poezije, vse v prevodu Aleša Bergerja. Tudi pesem Podleski.
Podleski
Jeseni je travnik strupen a lep za oko
mulijo ga krave
in se zastrupljajo
podlesek kot podočnjaki lila barve
cvete na njem tvoje oči so tej cvetki enake
lilaste kot kolobar pod njimi in kot ta jesen
in za moje življenje je njihov pogled vse bolj strupen
Iz šole grejo otroci oblečeni v jakne
igrajo na orglice kričijo kot srake
trgajo podleske ki so kot mame
hčerke svojih hčerk in z barvo kot so tvoje veke
ki utripljejo kot v norem vetru zibljejo se cvetke
Pastir se je zamotil s čisto tihim petjem
mukajoč počasi za zmeraj zapuščajo krave
ta travnik posut na jesen z zlim cvetjem
prevedel Aleš Berger
***
Pripravil Peter Kolšek
