Lenart Sušnik – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Lenart Sušnik o poslani pesmi
Zares se je rodila že decembra, ko sem se ponoči pogosto sprehajal po meglenem podeželju in na debelo bral vse vrste novic. Nasičeno sovražno in že malo shizofreno klimo sem projeciral na ljudi in tako je nastala ta pesem.
***
Drevesa
Sprehajam se
po krajini otroštva
vse je isto
le …
le drevesa
niso več
kar so bila
niso več zelena
ne zares, vsaj.
Zadnje čase se
bolj ali manj
samo derejo
da je treba
postrelit migrante
pobit vse pedre
jim potrgat
nemoške kurce
in sterilizirat lezbijke
od torka naprej me ima
da bi jih vse kar posekal,
puščava me ne straši več,
a svojo sekiro
sem posodil sosedu
ki z njo zdaj grozi bratu
ki mu v zameno kaže mokre zobe
svoje sveže razbite
steklenice
kot dva garjava psa
cele dni krožita drug krog drugega
in sosedje čakajo
in upajo
in opazujejo
iz svojih opernih balkonov.
Nekateri za priložnost celo
poženejo krila
da ju lahko preletavajo
kot jastrebi, ki čakajo, da crkne zmatran vol.
Opazujejo
in čakajo
in tulijo
in navijajo
in stavijo
in upajo
in predvsem – čakajo
da se zgodi
da se zgodi nekaj
karkoli že,
zares
včasih me ima
da bi posekal še njih
puščava me ne straši več
