/ 

Volovsko srce

 

Borut Kraševec o poslani zgodbi
Volovsko srce je sezonski komad. Napisal sem ga, ker mi je paradižnik na vrtu te dni dozorel in imam veliko opraviti z njim. Ko zvečer zaprem oči, ga zagledam v prerezu, rdeče meso in zrelo seme ‒ to je prerez mojega trenutnega življenja.

 

***

 

Mogoče je kdo dobil vtis, da živim za literaturo, ampak moje srce je na zelenjavnem vrtu. Poglej to goščo paradižnikovih vej na špalirju ‒ če jo malo … stopi bliže … če jo odmakneš, a vidiš? Kaj vidiš? Rdeče grozde paradajza. Ampak ta rdeča bunka ni navaden paradajz ‒ poglej, kako utripa, potipaj, kako je vroča. To je moje volovsko srce ‒ pumpa, ki vleče futer iz korenin gor v liste in plodove. Glavni razlog, da imam najlepši paradajz daleč naokoli, je prav to, da sem jaz s srcem pri stvari. Kako to obrodi, mater! Te dni ga čisto po volovsko, s težko otovorjenimi koraki, vlačim z vrta gajbo na gajbi na gajbi. Od vročine in napora tako sopiham in kuham v glavi, da sem mu še sam postal podoben. V hiši žena kuha mezgo. Ob štedilniku je vroče kot v rastlinjaku in uboga reva je vsa rdeča in sparjena. Tudi otroci so rdeči ‒ bašejo se s paradajzom, ki jim šprica med zobmi, napihuje lica od znotraj in jih rdeče barva od zunaj. Vsi, vsa družina, smo mu podobni in smo kot grozd na špalirju. Družinska fotka: trebušast ata paradajz, sladka mama paradajza in trije paradižki, vsi se s peclji držimo iste veje. Prej ali slej nas bo seveda kdo obral in pojedel. Ampak nič zato ‒ ko bo ugriznil v voljno meso, mu bo v usta in po bradi špricnilo zrelo seme in vse se bo začelo znova.

 

 

Borut Kraševec
O avtorju
(fotografija Matic Štojs) Borut Kraševec se je rodil leta 1973. Študiral je primerjalno književnost in ruščino, vendar študija ni dokončal. Že kakšnih dvajset let prevaja leposlovje, humanistiko in filozofijo iz ruščine. Piše spremne besede k svojim prevodom in dela intervjuje z ruskimi avtorji. Pred kratkim je začel pisati kratko prozo.