/ 

Distrakcija

 

Luna J. Šribar o svoji zgodbi

Lastne zgodbe je vedno težko razlagati, erotične še toliko bolj. Bralkam in bralcem ne želim sugerirati sporočilnosti napisanega. Vendarle mi pisanje teh zgodb predstavlja svojevrsten izziv, predvsem poigravanje s stereotipnimi predstavami o »ženskosti« in »moškosti«.

 

***

 

Njen mali rdeč avto je zanašalo iz ovinkov, ko je drvela po cesti skozi gozd. Samo nekaj metrov pred njo je v skokih čez razgret asfalt hušknila podlasica. »Še sreča,« je pomislila. Upočasnila je, stišala komad »Fire«, ki je nažigal na ves glas. Visoko nad drevesi je cesto preletela ujeda in dvakrat glasno kriknila. »Lovi,« je pomislila. Gozd se je iztekel naravnost v mestni center.

Bolj se je približevala njegovemu bloku, počasneje je vozila. Kot ponavadi jo je začela grabiti tista vznemirljiva tesnoba, preden ga je srečala. Suha usta, povišan utrip, sramežljivost in sla. Čudna kombinacija. In strah. Ker nikoli ni vedela kaj pričakovati. Enkrat nevihte in mrk, drugič sladkobo in nežnost. Nekajkrat se je že poskušala iztrgati. Samo iz principa. Pa sta oba vedela, da ima vajeti v rokah samo on. Zategnil in popustil je uzdo kakor se mu je zljubilo. Zato se je nehala upirati, ker je vsakič naletela na skalo. Voda, je pomislila, delovati mora kot voda, ki obide skalo. Zaletavanje je nesmiselno. In izkoristiti njegovo silo, da bo spodnesel samega sebe. Ona pa bo potem nonšalantno vstala, si poravnala krilo, ki se bo pri prevračanju le blago pomečkal,o in nepoškodovana stopila naprej. Ne da bi se ozirala.

Ustavi na levi strani bloka. Kot zadnjič ponoči. Ko je odprla vrata in hotela stopiti iz avta, jo je prijel za zapestje, komaj se je utegnila obrniti, že jo je povlekel k sebi in poljubil. Ne, to ni bil tisti sramežljiv prvi poljubček, ko se ustnice le blago dotaknejo. Ko je nasprotnikovo telo še tuje in se ne upaš prehitro prodreti vanj. Ne! To je bil zahteven, razorožujoč val, ki ni dopuščal niti najmanjše možnosti odmika. Z jezikom ji je razklenil ustnice, ki so bile v presenečenju povsem stisnjene, jo z obema rokama krepko prijel za ramena in jo potegnil še bliže. Poskusila se je odtegniti, da bi zajela sapo, ni ji pustil, že je z usti spet vročično iskal njena. Ni ji bilo jasno, zakaj se mu je po nekajmesečnem igrajčkanju, ko jo je mamil in spet odrival, pa spet vabil, ne da bi se vsaj enkrat zares dotaknila, začelo tako muditi. No, le enkrat sta se malce otipala, ko je dala pobudo sama, bila je že res neučakana.

Sedela sta v mračnem zakajenem lokalu v starem delu mesta, pila je pivo, on pa prvovrsten viski, kar je bilo redko, alkoholne omame se je prenaužil v mladih letih. Kot ponavadi je glasno govoril predvsem on, ona je prikimavala in se vsake toliko, njena glasnost je naraščala premosorazmerno s količino popitega alkohola, zasmejala. Ves čas ga je opazovala, samo kdaj pa kdaj je do njenih ušes priplavala kakšna iz njegovega samogovora iztrgana beseda, sicer so njeno pozornost pritegovale povsem druge stvari. Široka ramena, črna bombažna majica s kratkimi rokavi, ki so se povsem prilegali mišicam in … roke. Ja, te velikanske dlani z dolgimi lepo oblikovanimi prsti. Vsakič, ko jih je ošinila, je lahko kar čutila kako se komaj zaznavno sprehajajo po njeni gladki koži, ona pa tam spodaj, pod trebuhom, postaja vse bolj vroča in utripajoča.

Starejši je bil, glede na več pretečene življenjske kilometrine in njeno, predvsem zaradi poželenja, zamegljeno presojo jo je z lahkoto obvladoval. Vsaj pol ure je trajalo, preden je ugotovil, da ga niti približno ne posluša. Nekaj jo je vprašal, ko je le odtegnila pogled z njegovih rok in ga zbegano pogledala, je nagrbančil čelo. Morala je ukrepati hitro, če ne bo spet užaljen. Njeno pogumno kretnjo je podžgal koktajl strasti s pivom, stol je potegnila bliže k njemu, pod mizo je najprej zatipala njegovo koleno in se začela počasi pomikati vse bolj navzgor. S priprtimi očmi je izza dolgih trepalnic napol plašno, napol radovedno čakala na odziv. Delal se je, kot da ni nič, vzdignil kozarec z viskijem, ga potresel, da so ledene kocke zazvenčkljale, in ga nagnil do konca. Preveč glasno ga je odložil na mizo in se ji hladno, skoraj očitajoče zazrl v oči. Čeprav njegova obrazna mimika niti za kanec ni izdajala dogajanja pod mizo, nečesa drugega ni mogel tako absolutno obvladovati. Imel je lahne poletne hlače, zato je z roko, ki je mehko pristala na razporku, dobro čutila njegovo vzburjenost. Močneje je pritisnila z dlanjo in jo začela počasi premikati navzgor in navzdol. Popolnoma nenadzorovano mu je le ušel vzdih. Zapeljivo, skoraj zmagoslavno se je nasmehnila, že mu je hotela potisniti dlan pod hlače, ko jo je pod mizo trdo zgrabil za zapestje. Odkimal je z glavo, še nekaj sekund počakal in nato brez besed vstal. Gledala je za njim, ko je odhajal na stranišče, iz katerega ga potem čudno dolgo ni bilo. Med čakanjem je pospešeno srkala pivo, a tesnoba je bila zaman. Ko se je vrnil, je imel zasanjan, odsoten pogled. Poravnal je račun, nikoli ni pustil, da bi plačevala ona. Ves čas nazaj sta prevozila v tišini. Ko ga je pripeljala do bloka, se je poslovil le s poljubom na čelo. Tisto noč je njen rdeč avtomobilček nekam ihtavo polagal ovinke po gozdni cesti.

Ko jo je prvič zavojevalsko poljubil, si je hitro opomogla od nenadejanega navala. Konec koncev se ni bilo smiselno upreti, saj je o tem sanjarila neprestano. Le presenetil jo je, ujel nepripravljeno. Izmaknila je glavo in se mu zagrizla v vrat, samo zato, da bi pridobila nekaj sekund treznega oddiha. Zastokal je. Spretno se je prerinila prek sklopke, da bi mu sedla v naročje. Ko je videl, kaj počne, je potisnil sedež povsem nazaj. Končno sta delovala usklajeno, jo je spreletelo. Kljub utesnjenim pogojem, bil je visok in plečat moški, ki je zasedel dobršen del sedeža, mu je le uspela zlesti na kolena, tako da je bila s hrbtom obrnjena proti njemu. Imela je kratko postriženo deško frizuro, ki je še poudarjala njene mehke poteze, glavo mu je naslonila na ramo, začel jo je grizljati in oblizovati po vratu. Veliki dlani sta popolnoma zaobjeli njene drobne prsi, zamižala je in začela rahlo premikati boke in valoviti z zadnjico naprej in nazaj. Roke so zlezle pod njeno majico in začele grabiti po goli koži, premočno jo je stisnil za prsi, prijela ga je za zapestje, da je malo popustil stisk. Takoj je pozabila na skelenje, ko je začutila izboklino pod seboj. Dolgo krilo je povlekla navzgor, zdaj ga je bolje čutila prek tanke tkanine svojih spodnjic. Povsem se je prižemal k njej, z rokami jo je zdaj trdno držal za boke. Dobro je ujel ritem njenega valovanja, je pomislila, sploh ni tako okoren kot se ji je na trenutke dozdevalo. Ne da bi se obrnila, je začela z dlanjo tipati po njegovem razporku, da bi potegnila zadrgo. Odpela mu je gumb, roko potisnila pod hlače in ga zatipala. Bil je povsem pripravljen. A potem se je zgodilo nekaj, česar prav zares ni pričakovala. Ko je z neučakano strastjo umaknila svoje hlačke, zadnjico potisnila še bolj v njegovo naročje, ni dočakala stika gole kože. Naenkrat jo je potisnil naprej, ji popravil spodnjice, povlekel navzdol krilo, si zapel zadrgo in hladnokrvno naznanil, da mora iti. Domov.

»Kaj?« je bila edina enozložnica, ki jo je lahko izustila.

Odprl je vrata na svoji strani, jo potisnil iz naročja, takoj zatem vstal in se z dolgimi koraki odpravil proti vhodu bloka. Od presenečenja ni niti bevsknila, a je še kakšno minuto otrplo opazovala kako so se prižigale luči, najprej na hodniku, potem v njegovem stanovanju v prvem nadstropju. Res hitro je bil doma, skoraj kot bi tekel.

Strese se, da prežene fantaziranje in izstopi iz avta. To pot kontrolirano zadržuje svojo strast, »smanji doživljaj«, je danes že ničkolikokrat uporabljena mantra. Njena obešenjaška šala iz začetka njunega poznanstva se ji sploh ne zdi več tako smešna. Platonsko razmerje. Bomo videli, pomisli, to pot bolj prepričana sama vase. Tudi zato danes pod strganimi kavbojkami in ohlapno majico, njeni običajni opravi, nosi zapeljive prosojne hlačke in čipkast modrček, ki poudari popolnost njenih oblin. Nekaj, kar sicer ne sodi k njeni tako običajni opravi. Za vrat in na dekolte pa je kapnila nekaj najljubšega parfuma. Diši blago, a omamno in je posebej namenjen le tistim, ki jim dovoli priti dovolj blizu. Skoraj izsilila je obisk pri njemu, on jo je spet hotel peljati ven na večerjo v tisto nobel in drago restavracijo, kjer se niti slučajno ni počutila sproščeno. Zelo rad jo je vodil tja. Vedela je, čeprav se je delal, da mu sploh ni mar, kako mu ugaja, ko so drugi moški poželjivo drseli s pogledi po njenem telesu in se mu v znak priznanja bežno nasmihali.

Čeprav že nekaj minut zamuja, se nasloni na avto, iz žepa izvleče škatlico. V večerni tišini se zasliši pomirljivo cvrčanje papirja, ko pritakne cigareto k ognju. Močno povleče, v zrak spusti nekaj kolobarčkov dima in jih zamišljeno opazuje. Pogled se ji zaustavi na njegovem oknu v prvem nadstropju. Se je na hitro zagrnila zavesa ali se ji samo dozdeva? Nič. Cigareto vrže na tla in jo na hitro pohodi. Spet suhe ustnice, napetost v čelnem predelu, mislila je, da se je že sprostila. Ampak nikoli ji ni dal dovolj časa, da bi se ga navadila. Vedno je imela občutek, da ga nekaj preganja in se v njeni družbi ne more povsem sprostiti. Sploh kadar je grozilo, da bo pripeljalo do česa bližnjega.

Pozvoni in v naslednji sekundi zasliši brenčanje domofona. Tako ihtavo se zaleti v vrata, da jo skoraj odnese na hodnik, preskakujoč po dve stopnici steče v prvo nadstropje. Pričaka jo na vratih, ko ga glasno pozdravi, se ji le blago nasmehne. Odmakne se od vrat in ji naredi prostor. Sprva si jo samo poželjivo ogleduje. Ona zapre vrata in mu pomežikne. Še bolj glasna je kot ponavadi, hoče premagati večerno tišino stanovanja in prikriti svojo vznemirjenost. Naenkrat stopi proti njej in jo močno objame, njena mala črna torbica nerodno opleta, potegne ji jo z ramena in odloži na bližnjo polico. Obenem ji, še preden utegne to storiti sama, potegne dol jakno in jo odloži poleg torbice. Ne reče skoraj nič, na njen slap čebljanja se odziva s hm, hja, aha in komaj zaznavnimi nasmeški. Deluje ji tako … prvič odkar se poznata se ji za trenutek zazdi zmeden in neodločen. A ne za dolgo. Zgrabi jo za nadlakti in povleče k sebi. Ko pritisne usta na njena, ugotovi, kje bi utegnil biti vzrok njegove zmedenosti. Začuti močan okus po viskiju, kar se ji zazdi čudno, saj pije tako malokrat. Odleže ji, očitno je tudi on skušal utopiti svojo živčnost. Pohlepno jo poljublja, pritisne ob steno hodnika in ji začne vleči dol majico.

Čeprav je komaj čakala ta trenutek, ji je še nelagodno, hoče si najprej udomačiti prostor in njega. Blago ga odrine, pove, da je žejna. Za roko jo povleče v kuhinjo in postreže s tistim, kar ne bo utešilo njene žeje, bo pa zagotovo pripomoglo k udomačenosti. Viski. Njej in sebi. Nazdravita in takoj izpraznita kozarca. Žgoč občutek v grlu, toplina v prsih jo opogumi dovolj, da iz žepa kavbojk povleče škatlico cigaret. Kljub sterilnosti stanovanja in svežem vonju cvetlic – predvideva, da iz osvežilca zraka – potegne ven cigareto in ga vprašujoče pogleda. On prikima in iz omarice vzame kristalni pepelnik. Nasloni se na mizo in prižge. Globoko vdihne, izpihne proti stropni luči in pokomentira, da cigaretni dim odganja slabe duhove. Pa tudi listne uši. Vsaj tako je vedno trdila njena babica. Samo tukaj ni nobene rože. Potem mu začne razlagati o podlasici, ki je smuknila čez cesto, a zdi se, da jo posluša le na pol. Stoji ob njej in zatopljeno spremlja, kako se cigareta počasi spreminja v pepel. V naslednjem trenutku pa ji jo že vzame iz rok in potlači v pepelnik. Ona najprej namrgodeno pogleda, potem skomigne z rameni in potrese s praznim kozarcem proti njemu.

»Bova še enega?«

»Mislim, da je bilo dovolj.«

Že se ji približa, z obema rokama jo pogladi po licih, potem navzdol po golih ramenih in rokah. Mehkoba njegovih rok v hipu prežene njeno užaljenost, usede se na mizo, razširi stegna in ga povleče k sebi. Začne si slačiti majico, že jo hoče vreči na tla, tako kot vedno naredijo v vročih filmskih prizorih, a jo vzame on, položi na mizo, jo lepo zloži in pogladi robove.

»Dobro,« pomisli ona, tako hitro se njena dolgo zadrževana strast že ne bo ohladila.

Ko se izvije iz svojih ozkih spranih kavbojk, jih niti ne poskuša vreči na tla, ampak mu jih poda, zraven ji usta vleče v hudomušen smehljaj. On se sploh ne pusti motiti, kavbojke po istem postopku zloži, pogladi in jih položi k majici. Ko je vse urejeno in je tudi njegova srajca zgledno položena čez naslonjalo stola, se ji spet približa. Odmakne ji modrček in jo začne divje poljubljati po prsih, z eno roko pa gnesti njeno zadnjico. S hrapavim jezikom ji kroži okrog bradavičke, ki je temna in izbočena kot lešnik. Ona nekajkrat globoko vzdihne, začne mu ihtavo odpenjati pas in vleči dol hlače. Pomaga ji, potem jo brez težav vzdigne in posede na mizo, že stoji med njenimi razširjenimi stegni v samih spodnjicah, poljublja jo, liže, ljubkuje, nenadoma pa se ustavi in se ozre proti oknu. Opazil je lunin sij, ki na vso moč pronica v kuhinjo skozi široko odgrnjene zavese.

»Eh,« naglo zakorači k oknu in sunkovito zagrne zavese. Sosedje že ne bodo imeli zastonj predstave, naj se brigajo zase. Skoraj se razhudi, ko ga napol slečena podoba na kuhinjski mizi spet premami. Že je nazaj med njenimi belimi, mehkimi stegni, povsem se prisloni obnjo, da lahko začuti njegovo vzburjenost, z rokami mu gre pod spodnjice, ga prime in začne božati. Najprej nežno, skoraj boječe, ko vidi, da mu godi, vse hitreje. Naenkrat se ji izmuzne, prime jo za laket in povleče z mize, za roko jo vodi iz temne kuhinje, osvetljene samo z napno lučko, na hodnik. Zmehčano mu sledi, prepričana, da gresta v spalnico, kjer ju čaka kraljevsko široka postelja. Moti se. Potiska jo pred seboj, objema okrog pasu in se od zadaj povsem pritiska obnjo. Usmeri jo proti dnevni sobi, kjer nasproti s satenom prevlečenega kavča stoji ogromno ogledalo. Usmeri jo proti kavču in poljublja, že je skoraj povsem gola, hoče leči in ga potegniti nase, a se ji on spretno izmakne in sede na kavč obrnjen proti ogledalu. Med poljubljanjem njenih prsi ji potegne dol spodnjice, ona se že povsem lebdeča, vroča in željna usede nanj. Tudi on je gol in do konca napet, skoraj se že namesti nanj, ko jo mehanično pomakne bolj v levo. Ona se loveč ravnotežje spet zravna, pod seboj dobro čuti otrdlino, ko jo naenkrat pomakne bolj v desno. Med dlani mehko prime njegov obraz, rada bi mu zrla v oči, vendar je njegov pogled usmerjen mimo nje. Pritisne svoje vlažne ustnice na njegove, zapre oči, prepusti se. Hoče, da jo odnese kot prvikrat. Njegova usta so trda in suha, jezik skoraj nepomičen. Odpre oči in ugotovi, da tudi on gleda, ne nje, ampak nekam mimo. S prsti se mehko dotakne njegovega vratu in mu potegne s kazalcem po hrbtu. Naenkrat spet postane odziven, z eno roko jo krepko zgrabi za zadnjico, z drugo okrog pasu, skloni glavo proti njej in se ji skoraj vampirsko zagrize v vrat. Ona globoko vzdihne, a že naslednjo sekundo se njegovi gibi spet ustavijo, vzdigne glavo in spet pogleda mimo nje. Šele zdaj ji postane jasno. Ves čas opazuje dogajanje v zrcalu. Ugotovi, da je opazila, ihtavo jo začne poljubljati, potem jo vzdigne iz naročja in položi na kavč. Leže nanjo, ona željno razširi noge, ga zgrabi za zadnjico in potisne vase. Glasno vzdihne, vroče valovanje iz mednožja se ji razširi po celem telesu, z mislimi skoraj odplava, a je v hipu spet nazaj. Njegovi gibi postajajo vse bolj mehanski, brez občutka. Povsem tiho je. Pogleda v obraz nad sabo. Grize ustnice, namrščen je, niti sledu užitka. V hipu se brez besed izvije izpod njega.

Na vratih se ustavi in ga pogleda. Lahno kot s peresom mu gre z dlanjo prek lica, obrne se in odide, ne da bi se še enkrat ozrla. Vrata se nalahno zaprejo za njo. Vožnja nazaj se ji zdi daljša kot ponavadi. Polna luna sveti na povsem izpraznjeno cesto, ne misli na nič.

Čim je zaprl vrata, se je z odločnimi koraki odpravil proti spalnici. Komaj je čakal, da leže v to mehko, široko posteljo. Pozorno je zrahljal puhasto blazino, si jo namestil za hrbet in legel. Bliskovito si je potegnil dol boksarice, ki jih je oblekel, ko jo je pospremil. Končno sam. Pogladil je svoje mišičaste, ravno prav kosmate roke, šel čez napeto kožo na prsih, prek trebuha in prijel svojo moškost. Takoj je povsem otrdel. Napet in pripravljen kot puščica. Ob prvem, nežnem dotiku ga je spreletelo po celem telesu, že mu je ušel globok vzdih, ni se zadrževal, čeprav je bilo okno na stežaj odprto. Krepko ga je zagrabil in se povsem prepustil svojim možatim rokam.

 

 

Luna J. Šribar
O avtorju
Življenje in medčloveške odnose jemlje z rezervo. Zelo resno jemlje svojega psa, mačka in seveda pisanje. Ker se ji je vsakodnevna stvarnost od nekdaj zdela smrtno nevarno dolgočasna, nikoli ne preneha brskati globlje, pa najsi to pomeni obsedeno branje, pisanje ali ustvarjanje alternativnih ekonomskih skupnosti s socialno odrinjenimi ljudmi. Njen romaneskni prvenec Starinarnica je izšel v začetku leta 2018, piše in objavlja pa tudi kratke zgodbe.