Mišljenje | Vrabec Anarhist

17. novembra, 2022 / Kritika

Aforistična kritika družbenih in človekovih ravnanj

In kar je odlika: pesem jasno, jedrnato, transparentno, skoraj preveč razumljivo, poda globoka spoznanja. Friedovo pesem lahko razume vsak. Ni pa nujno, da jo doume. Prav tu oziroma to je Friedova izvrstna pesniška bravura.

15. novembra, 2022 / Kritika

Glas filozofskega incela

Muanis Sinanović

Žličar vsekakor poseduje pripovedniški talent in miselni zamah, ki pa bi ga moral bolj disciplinirano realizirati. Njegovega doprinosa pa ne smemo spregledati, saj odstopa od modnih smernic in je eno redkih del, ki ponudi glas sodobnim osamljenim moškim.

2. novembra, 2022 / Kritika

Turbocitati brez preboja

Robert Kuret

Mesto Bohane kopiči in kopiči reference, jih med sabo kombinira, a nekako ne more onkraj njih. V končni fazi ne ponudi zares prenove v žanru, se je tudi ne posluži.

30. oktobra, 2022 / Kritika

Problem ni več ksenofobija, ampak revščina čefurjev

Gabriela Babnik

Dijana Matković proces oblikovanja razredne zavesti gradi iz osebne, mestoma tudi intimne izkušnje, ki je izkušnja deklice, najstnice in nato ženske iz priseljenske družine, in le-to aplicira na univerzalnejšo raven.

28. oktobra, 2022 / Kritika

Razmetanost pozlačenega drobca. Po-etika.

Miša Gams

Čeprav pesmi Andraža Terška v estetskem merilu ne ponujajo nekega presežka – metaforike in sublimnosti je v njih le za vzorec – pa nudijo vpogled v načine ustvarjanja intelektualca, ki v pesmih gradi svoj prepoznavni ritem.

20. oktobra, 2022 / Kolumna/esej

Bog in bog

Tadej Rifel

Naslov definitivno ne govori o Bogu, pisanem z veliko začetnico. Iz tega pa ne sledi – in ravno to je po moji oceni največja slabost tozadevnih zagovornikov svobode govora in pesniške svobode – da se Ga ne tiče.

28. septembra, 2022 / Kolumna/esej

Cenzura, a čigava?

Muanis Sinanović

V naslovu se je takoj pojavil škandalozen naslov o cenzuriranju. Če smo natančni, do cenzure ni prišlo, prišlo je kvečjemu do cancelanja oz. deplatformizacije, ki je glavno orožje v boju ravno nasprotne strani. Knjiga je izšla, nihče se nad tem ne pritožuje, zgolj DSP je odrekel soizdajo.

24. julija, 2022 / Kritika

Ker žalovati pomeni ljubiti

Jasna Lasja

Ena avtoričinih najsvetlejših misli, na katero se tudi ob žalovanju gre nasloniti, je spoznanje o žalosti kot praznovanju ljubezni. Kajti tisti, ki občutijo resnično žalost, so tudi ljubili.

21. julija, 2022 / Kolumna/esej

Je krivo neukrepanje ob zaraščanju Krasa?

Primož Sturman

Mi pa ob poslušanju poročil in težavah pri gašenju zaradi nedostopnosti terena (če seveda izvzamemo neeksplodirana ubojna sredstva) večkrat pride na misel, da bi morali vsaj enkrat iti gasit birokrati, ki pišejo neživljenjske predpise.

21. julija, 2022 / Intervju, Poezija, Prelet s kamero

Moja hiša je odprt javni prostor

Nikolas Koutsodontis

Če si gej, del LGBT skupnosti, lahko tvoja družina in tvoje okolje zelo odločno nasprotujeta temu, da si srečen, in javno živiš kot gej.

21. julija, 2022 / Intervju, Prelet s kamero, Proza

»V kraljičini senci« in videointervju

Rebecca Thomas

Vprašanje identitete je pomembno za naš čas, ko se preoblikujejo stare identitete in ustvarjajo nove.

21. julija, 2022 / Intervju, Pisateljska rezidenca, Poezija, Prelet s kamero

Šest pesmi in videointervju

Katja Grcić

če sem jelen, bom izkrvavela
če sem nebo, bom vijoličasta
če sem ženska, ( ) kam grem?

20. julija, 2022 / Intervju, Prelet s kamero

Lepo je delati sam zase in to, kar imaš rad

Josip Ivanović

Imeti svojo založbo na Hrvaškem ni eden izmed najbolj donosnih poslov, je pa vsekakor eden izmed lepših. Predvsem, če delaš kot urednik in prevajalec.

19. julija, 2022 / Intervju, Poezija, Prelet s kamero

Pet pesmi in videointervju

Danilo Lučić

jaz sem samo statist praznine
zadovoljen s svojo plačo · kaj če je tam zgoraj v globini
pravzaprav prazno · kdo se bo takrat zadnji smejal

8. julija, 2022 / Kolumna/esej

Lastninske in nelastninske živali v urbanem okolju

Marjetka Golež Kaučič

Zakaj ne bi začeli dialoga tudi s tistimi živalmi, ki smo jih do sedaj odklanjali, npr. golobi, in morda spremenili naše razmerje z živalmi? Tu nastopita proces zavedanja sorodnosti z živalmi na vseh ravneh in prelom z antropocentrizmom in speciesizmom.