/ 

Zakaj bi jih (nas) preštevali?

  

Esej je bil predstavljen na simpoziju Kako pisci občutimo kritiko?, ki ga je organizirala Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN, 9. maja 2019 v Trubarjevi hiši literature.

   

***

      

Po stotih letih je mednarodni PEN dobil prvo predsednico ameriško-mehiško pisateljico Jennifer Clement, ki se je položaja neenakosti spolov (ženskega, moškega in transseksualnega) lotila s polnim zamahom. Leta 2016 je objavila Ženski manifest, pri katerem je v posvetovalni vlogi sodeloval Ženski odbor Slovenskega PEN Mira – http://piwwc.org/womens_manifesto_slovene.pdf. Lani pa je spodbudila, da vse države začnejo temeljito analizirati svoje književne poljane ter iskati demokratična polja sožitja med spoli. Ženskim, moškim, istospolnim in transseksualnim osebam, saj smo vsi del enega bitja besedne umetnosti.

Tudi Ženski odbor Mira je bil leta 2013 ustanovljen na podlagi ugotovitev, da so književnice kljub ustavi in uzakonjeni enakopravnosti še vedno diskriminirane. Prav zaradi tega so ustanoviteljice Mire, članice Slovenskega centra PEN, hkrati ustanovile tudi literarno nagrado, ki jo enkrat letno podelijo književnici za njeno delo in hkrati za njeno osebnostno držo. Doslej so jo prejele: Jolka Milič, Maja Haderlap, Ksenija Jus, Silvana Paletti, Svetlana Slapšak, Alenka Jensterle Doležalová in Stanka Chrobáchová Repar.

Katera področja so ključna za enakopravno prisotnost književnic v družbi?

  1. Umetniške in literarne nagrade, ki so temelj za vrednotenje kvalitete književnega dela,
  2. Literarna kritika s kvantitativnega vidika – koliko je kritik in o kom govorijo,
  3. Podpora slovenskim izdajam in prevodom v tuje jezike s strani JAKRS,
  4. Dodelitev umetniških štipendij za književno področje,
  5. Literarni nastopi in razmerje med spoloma z vidika plačila,
  6. Objave v knjigah in revijah, vključenost v antologije,
  7. Umeščenost v literarni kanon,
  8. Prisotnost književnic v učnih načrtih in vzgoja za vključujočo družbo.

Vsi navedeni dejavniki močno vplivajo na ekonomski položaj književnic in moramo se vprašati, ali diskriminacija ženskih glasov ni zgolj okrutna oblika cenzure, spolne cenzure. Pri besedi cenzura radi pomislimo na totalitarne režime dvajsetega stoletja, a v tem stoletju za ta pojav nismo prav nič prikrajšani. Ekonomska cenzura živi svoje pritlehno življenje in velja dobro raziskati, ali je povezana s spolno cenzuro danes in tukaj.

Četudi kdaj napišem kakšen besen članek, v katerem izumim besedo janičarka, ženska, ki izdaja svoj spol, da bi se prikupila nasprotnemu, po letih dela za Miro pravzaprav nimam pravih podatkov. Za to bi morali narediti temeljito raziskavo.

Prvi korak je preštevanje. Moramo šteti nagrade, kritike in vključitve. Imamo zgodovinsko odgovornost, da ne bodo založnice čez sto let ponovno izdajale knjig kot Pozabljena polovica ter da se kultura molka in zavestno zamolčanje književnic ne bosta odražala v nedemokratični in izključevalni družbi prihodnosti.

Upor molku je edina pot k resnični demokraciji.

 

Umetniške in literarne nagrade

 

Pri ugotavljanju stanja sem se oprla na Wikipedijo in javne objave, pri čemer nisem pregledovala seznamov nominiranih književnikov in književnic, saj pri nekaterih nagradah niso javno dostopni. V celoti kaže statistika, da je bilo v Sloveniji le 20% žensk v primerjavi z moškimi nagrajenih s književno nagrado, pri čemer je vključena tudi nagrada mira, ki jo podeljujemo izključno književnicam.

 

NAGRADE OD ZAČETKA PODELITEV DO DANES
moški ženske
Prešernova nagrada za življenjsko delo 62 3
Nagrada Prešernovega sklada 82 11
kresnik 27 2
Jenkova nagrada 32 6
Veronikina nagrada 21 6
Nagrada Marjana Rožanca 25 2
Levstikova nagrada 11 9
desetnica 14 8
Sovrétova nagrada 34 15
Grumova nagrada 37 6
modra ptica 3 2
svetlobnica 1 1
mira 0 7

 

 

Literarne kritike

 

Nedvomno so zametek nagrad književne kritike, o katerih bi veljalo narediti posebno statistiko, v katero bi vključili vse glavne tiskane revije za literaturo in vse časopise, ki imajo trajno politiko objavljanja knjižnih recenzij. Mednje velja vključiti tudi uredniške odbore časopisov, ki nekaj vedo o književnosti kot Delo, Dnevnik in Večer, pa tudi Mladino in Družino ter še katere. Za tako obširno raziskavo bi bila potrebna določena sredstva in ljudje, saj bi bilo zanimivo kritike tudi vsebinsko ovrednotiti. Ali so dela književnic merjena z drugačnimi vatli? Bolj ali manj kritično od književnikov? Ameriška raziskava VIDA je namreč pokazala, da je večina kritičark, ki so ocenjevale in hvalile dela izpod peresa književnic, opevala moške protagoniste njihovih romanov.

Preštela sem le tri literarne revije, Sodobnost, Literaturo in Zvon v letu 2018, katerih kazala sem lahko našla na spletu.

Zanimalo me je, koliko je skupno število kritik, koliko in o čigavem delu so jih napisali kritiki in kritičarke. Izsledki so povedni:

 

SODOBNOST 2018
število kritik 53 o delu ženske o delu moškega
Kritičarke 19 29
Kritiki 0 5

 

LITERATURA 2018
število kritik 60 o delu ženske o delu moškega
Kritičarke 18 18
Kritiki 4 20

 

ZVON 2018
število kritik 16 o delu ženske o delu moškega
Kritičarke 2 1
Kritiki 3 10

 

 

Umetniške štipendije, prevodi v tuje jezike in učni načrti

 

Seveda so posledice vidne tudi v denarnicah. Časopis Dnevnik je leta 2015 objavil prejemnike štipendij Društva slovenskih pisateljev med leti 2004 in 2014. Prejemniki so bili 82 književnikov in 39 književnic, kar niti ni tako slab izid glede na gornje podatke o nagradah in kritikah.

Zelo zanimivo bi bilo videti, koliko del izpod peresa književnic podpre JAKRS za izid v slovenskem jeziku in koliko za prevode v tuje jezike. Tako bi lahko ocenili, kakšen je dostop do sredstev, ki jih za književnice namenja država v konkretni podpori knjižnih izdaj.

Seveda je izključenost iz učnih načrtov, govorimo o obveznem delu za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, rak rana, začetek in konec vse spolne diskriminacije v slovenski književnosti, a vendarle se je v zadnjih letih po zaslugi prizadevnih znanstvenic, kot so Irena Novak Popov, Katja Mihurko Poniž, Vita Žerjal Pavlin in druge, le nekaj premaknilo. Antologija slovenskih pesnic, ki jo je uredila Irena Novak Popov, predvsem prvi del od 1821 do 1941, se je prodala v rekordnih številkah, prav tako zbirka biografij Pozabljena polovica. Spet govorimo o Zofki Kveder, ki ustvarjalno sodi v vrh slovenske proze. Roman Maje Haderlap Angel pozabe, ki smo ga nagradili z nagrado mira leta 2014, saj ga je žirija vrednotila kot slovenski roman, je prvi roman slovenske pisateljice, ki je od letos na seznamu za maturitetno branje. Prvič od leta 1994/95, ko je bila uvedena matura. Eno žensko ime v petindvajsetih letih.

Nedvomno številke odgovarjajo na zastavljeno vprašanje. Če hočemo imeti jasno sliko, kaj se dogaja v slovenski književnosti in zakaj, moramo preštevati in analizirati. Vendarle je Slovenija na poti v boljšo družbo in pomemben del demokratičnih vrednot je tudi spoštovanje drugega oziroma druge. Pol človeštva nas je in ne, nočemo biti prezrte in pozabljene, nočemo, da naša imena čez sto let sijejo iz nekih strani antologij, ki si prizadevajo popraviti krivice. Zato apeliram na pristojne institucije, da nam pomagajo izpeljati to gigantsko delo, ugotoviti dejansko stanje, razumeti razloge in najti možnosti in priložnosti za izboljšave. Če je književnost tudi zrcalo duše neke družbe, poskrbimo vendar, da bo njegov odsev jasen.

SURS navaja naslednji podatek: Prebivalstvo Slovenije je 1. januarja  2018 sestavljalo 1.027.041 moških in 1.039.839 žensk.

Zakaj mi nenehno med pisanjem tega prispevka blodi po glavi Kajuhova Slovenska pesem, ki se začne z verzom »Samo milijon nas je…«, predvsem kitica »Zato, ker nismo trhle bilke, / ki po toči ovene, / ker mi nismo le številke, / smo ljudje.«

   

  

   

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

        

O avtorju / avtorici
Tanja Tuma, profesorica francoščine in angleščine, je zelo zgodaj svoje življenje zapisala knjigam. Sprva kot urednica v Cankarjevi založbi in direktorica Centa Oxford, nato kot založnica in končno kot pisateljica zgodovinskih romanov. V letu 2013 je izšel njen prvenec Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, z romanom o spravi Češnje, bele in rdeče, 2015, pa so jo vzljubili tudi slovenski bralci. (prevod v angleščino White and Red Cherries, 2016). Drugi del Balkanske trilogije v angleškem jeziku Tito's Legacy, 2018, še čaka na odzive. Tanja vodi Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira (www.mira.si) in je članica UO PIWWC (www.piwwc.org). Njeni članki so izšli v Pogledih, Bukli in Publishing Perspectives. Več o samonikli pisateljici najdete na spletu www.tanjatuma.com.