Jurij Hudolin – podpora Zlatku Čordiću – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Po zgodovinskem vatlu je jasno, da je človek sam sebi lovec in ranjena zver in da resne življenjske račune običajno plačuje sam. V času, ko se večinoma ne ve, kdo pije in kdo plača, so se razmere spremenile in obrnile na glavo; več ali manj imamo nad seboj le lovca, pa naj bo to bolezen, paranoja ali pa zakonski predpisi. Čas je zahteven in zahtevno se je spopadati z njim, saj nikoli ne veš, kaj prinese jutri. Koncepti, vizije in prihodnost so negotovi. Ljudje besnijo, norijo, protestirajo, večinoma ali zgolj proti oblasti, redki pa ponudijo vizijo, ki bi bila tehtna, zdrava in vitalna, kako drugače in ne le s pizdenjem in rovarjenjem. Vse skupaj se je zreduciralo na konflikt, stresanje jeze, revanšizem, to pa nikoli ne prinese pametne, kaj šele za vse zadovoljive in nemara verodostojne rešitve. Bolj drastične polarizacije med ljudstvom v državi v zadnjih tridesetih letih še ni bilo. S pozicije moči ni težko odstraniti trna s pete, vendar si tem pridobiš nove sovražnike, a komu še mar, komu zvoni? In tudi: vsakemu se nekaj najde, če ga hočeš zriniti v mišjo luknjo.
O Zlatku Čordiću so mnenja deljena, čeprav je trdno v sedlu enega najbolj sugestivnih, izvirnih in plodovitih hip – hop ustvarjalcev pri nas in bi lahko uspel tudi drugod po svetu, če bi ga bila želja. Voljo in željo pa Čordić ima, je trdovraten delavec, nemara garač, ki svoje delo jemlje bolj resno kot samega sebe, kar sploh ni neumno, prej obratno. V njegovem glasbenem opusu je bore malo stvari, ki bi bile drek. Navkljub veliki plodovitosti, ki je podkletena z resnim premišljevanjem o ustvarjalnem zamahu, so njegove plošče sinhrono kvalitetne, z vizijo prepredeno s sugestivno izpovednostjo. Avtor, ki se je podpisal pod več kot deset plošč, ki je posnel neštevne videospote, nastopal po šolah, vrtcih in pred maso ljudi, je svoje nastope vedno opravil profesionalno in si naposled vzel čas tudi za svoje oboževalce in pristaše, kar je redek primer, saj si glasbeni izvajalci pogosto mislijo nemarščine o svojih poslušalcih: na koncertu bom rekel, roke gor in vsi bodo dvignili roke; ovce pač. Rekel bom; dajmo, za mano in vsi bodo ponavljali za mano: ovce pač. Čordić doslej nikoli ni bil tak, prej in zagotovo obratno. Njegov glasbeni profesionalizem je za vzor in človeka pozitivno preseneča, da so še taki izvajalci. Koncertov ni nikoli jemal le zaradi denarja, saj si jemlje pravico do osebnega časa in ne le do ure in pol, dveh, koncerta po dogovoru & pogodbi; znal je ostati tudi po ves večer po koncertu s svojimi feni, ki jih sploh ni poznal, pogosto jih je sploh prvič srečal. Čordić ves čas tumba v svojih možganskih rovih le o novem projektu, ki jih redno realizira in skorajda po tekočem traku prihajajo pred naše oči in ušesa plošče in videospoti.
Zlatko Čordić je glasbeni ustvarjalec, ki je profesionalec od glave do pete. Veliko sem delal z njim in preživel več kot dan ali dva v njegovi družbi. Je dober, zvest prijatelj in pokončen človek in čeprav bi bilo kdaj res komu ustrojiti kožo, mu je on ni nikoli.
Zlatko Čordić bo seveda preživel tudi brez plačila prispevkov in statusa. Toda prišli smo tako daleč, da nekatera osebna mnenja in zadeve, ki jih je več ali manj počel kar na cesti – nekatere tudi infantilne provenience – enačimo z ustvarjalnim opusom, ki je bogat, raznolik in sugestiven, sploh pa vzor bodočim generacijam. Če država da kaj nase, tega ne počne, glej ustvarjalno delo! Če je storil kaj nezakonitega, kršil zakon, etc., naj za to kazensko odgovarja, kakor se to v resni državi dela in za kar je ogovoren vsak posamičnik zase.
Jemljemo umetniško ustvarjanje resno ali pač v nove čase stopamo stoletje nazaj, da podpiramo le še dvorne muzikante in zares kvalitetne izženemo prek Kolpe, kakor se pogosto piše pod anonimnimi komentarji pod objavami, ko gre za Zlatka?
Kogar se tira v pretirano poslušnost, se bo uprl. Bedast je, ki si misli, da so vsi ovce, če ne drugače, pa takrat, ko mu bomo stregli po golem preživetju. Država ne sme biti otroški vrtec, kakor se nam to zlahka in v posmeh vseh sosedov dogaja, saj so medsebojni konflikti postali naš glavni izvozni artikel.
Preostali prispevki in literatura na portalu
Jurij Hudolin – podpora Zlatku Čordiću – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
