Jure Vuga – Kratke zgodbe, proza, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Poleg ljubezenskih pesmi, posvečenih ženi in zbranih v knjigi z naslovom Sambucus nigra, ki že od leta 2017 čakajo na objavo pri Mladinski knjigi (in bodo predvidoma objavljene leta 2023), sem sočasno iz številnih poslovnih potovanj domov pošiljal ljubke hodomušne in nemalokdaj pretirane prismodarije, ki se berejo kot neke vrste intimni pesniški dnevnik z blagimi elementi potopisa, saj se iz drobcev nakazuje razsežnost krajev, ki so se vanje pretočili.
Namero objave teh neobjavljivih tekstov gojim že dalj časa in se še kar nisem spametoval, morda zato ker si po tihem obetam, da bi ob naslednji epizodi brezposelnosti lahko postal konzulent za pisanje ljubezenskih sms-ov. Krilatic je veliko, a niso vse objavljive: spodaj prilagam izbor tistih zapisov, ki imajo tudi estetsko in nagovorno vrednost, četudi – za razliko od drugih, ki so pravcate pesmi in bodo vključene v knjigo (saj sem že pozabil, da so nastale kot sms klepet) – ostajajo ujete v hibridni pol literarni žanr. Ker je bila njihov naslovnik čuječa pesnica, so vrstice nemalokdaj zadobile poetično intonacijo. Liričnih odgovorov Tjaša ne želi razkriti, da objava ne bi zadobila anekdotične in tračarske dimenzije. Zapisi, izvabljeni iz omota posvečene bližine, so bili zame nekaj svežega, na meji (ne)verjetnega in možnega, fragranca arkadijske dimenzije, njihovo zapisovanje pa slast brez primere: da se srce lahko izpoveduje srcu brez kančka preračunljivosti in bojazni, da bi bil spontani idejni izliv napak razumljen ali potvorjen.
V današnjem železnem obdobju, ko zvenčijo siringe in je naša celotna bit zvedena na biologijo, ki jo je potrebno z ukrepi disciplinirati, me hudomušna nežnost teh zapisov opominja, da je človek lahko tudi in predvsem »ljubezen v delovanju«. Nenazadnje so te palimpsestne vrstice tudi privid nekega zdaj že daljnega časa brezskrbnega vandranja, ki mu je namenjen oblivij. Zato je ljubezenska izjava – tudi tokrat, kakor vselej in vselej znova – najpristnejši glas biti, ki ne pozna drugega stanja kot je svoboda: to je njena resnica.
***
Negratenera, ti svetlobno onesnaževanje
sredi belega dne.
Na meji je kolona zaradi tebe.
Veščice smo in se zaletavamo v lučke
ker nam tako paše, pa kaj!
10. 6. 2017
***
Ti Turkinja moja ciprska.
Hočem te žgečkati s svojimi grškimi brki
in te stiskat za životek in se naslanjat
z mokrimi kopalkami na belo ograjo,
tudi če si najini sorodniki mečejo cigle
z balkona na glavo.
5. 8. 2017
***
Anche con il tuo italiano ceco-giapponese
saresti su questa piazza
il fiore più bello d’Italia. *
*Tudi s svojo češko-japonsko italijanščino
bi bila sredi tega trga
najlepši cvet Italije.
Nella mia esperienza soggettiva di uomo ubriaco d’amore
non ci fu mai persona
ad amare più intensamente.*
*V moji izkušnji človeka opitega od ljubezni,
nikdar ni bilo osebe, ki bi ljubila intenzivneje.
sms iz Siene, 5. 5. 2018
***
Ti pikica moja, roza rožca na belem balkonu,
ki milo gleda na valove bučne.
Vsak moj korak teži k tebi!
Jaz bi, da naju mumificirajo objeta skupaj
in zavijejo ku šalam in dajo obe srci v en glaž
in vržejo možgane stran!
O, perla nera io sono il tuo poeta pescatore.*
*Oh, črni biser, jaz sem tvoj pesnik ribič.
smsi iz Apulije 25. 6. 2018
***
Moramo hoditi na goro, ti ptič!
Poslušaj me, zaboga!
Ne skakljaj in brkljaj
po travici mehki, ti ptič.
Moramo hoditi, hoditi na goro,
da se povzdignemo in na vrhu naredimo selfi
in govorimo kako pomembno je osvojiti goro
brez napora, pa vendar…
Ti ptič, pa kar brkljaš
po travici rosni tja v tri dni
in delaš, da se trese grm.
A v tem ni nič veličastnega, ti ptič,
s svojo brezvezno poniglavo svobodo.
sms iz Bleda 14. 9. 2018
***
A ti veš, da te ljubim
piflarkica moja?
Še dobro, da padaš na mlade
golobrade seksi genialne pesnike z milim pogledom,
hladnimi tačkami in srčkom, ki dela bum bum
in še dobro madonca, da jaz povsem ustrezam tej kategoriji,
si morš mislt kaka srečica! Oh, Jezus!
sms iz Bleda 14. 9. 2018
***
Smo skoraj prebrodili prvi dan.
Šenčur je kul, Jože Pločnik
in Roma Amor v sintoniji.
Salutiram osončen brez bandjere,
sladoleda in občutka zmagoslavja
nad temnopoltimi potomci bostonskih sužnjev
s kroksi in roza felpami.
Vrata Colegija Propagande Fide
so danes zaprta. Ne vem kdo še pomni,
da petero Kristusovih ran očiščuje pet čutov.
Danes je patil con occhi languidi eroicamente invitto
sveti Valentin,
jaz pa sem tako ali tako že poročen z otroki
in je sleherne romantike konec.
Ker pač nisva Romej in Džuzi
in zdaj naj zaboga že utihnem.
Lubm edin Džesiko okrutno.
sms iz Rima (Pza di Spagna, 16. 2. 2020)
***
Moj dragi srebrno svileni škržat,
datljeva palma z najslajšimi sadeži,
karminasto rubinje granatno jabolko,
moja najhitrejša kamela, Ljubim te.
sms iz Jeruzalema, 28. 11. 2019
***
Mia amata, jutranja svetloba, Sabahal Nur,
v Jerihi sedim pod tisočletnim drevesom sikomore.
Sonce je močno, skozi veje žarči –
glas trgovcev in rožljanje bledi.
Veliko je svetih votlin in posvečenih krajev,
manj je žive svetosti.
sms iz Jerihe, 30. 11. 2019
***
Draga, vozimo se na letališče.
Zapuščamo Kaanan in Judejo,
zlatokrvavo prst.
Moja ljubezen je že z vama,
v srčecu vama plamti
vselej neizčrpna
kot sinji neprebojni plašč.
Objemček in poljubček.
Sms iz Izraela 3. 12. 2019
***
Hvala, da si me vzela,
čeprav sem ostal na razvojni stopnji Justina Bieberja!
Ni lahko! Smo nekje in nekaj gledamo in nekaj govorimo,
saj je vseeno. Nebo nas ne gleda
od zgoraj in gre gladko mimo.
Zgolj mi si nekaj domišljamo.
Čudeža danes ni bilo. Ne vem zakaj?
Lahko bi se bičali, pa se ne.
Počutim se kot jasnovidka,
ki ni uzrla dramatičnega konca sveta
a se ji vseeno ta lajf zdi brezsmiseln.
Vse je votlo razen najine ljubezni,
zlate reke življenja.
Ti amo eternamente, Joseph
27.10.2018 sms iz Orvieta
***
Če mi gorečno ljudstvo ponudi krono Mexika,
da dam streljati nanje
za fruštek in ob času opoldanskega čaja,
ne bom sprejel, veš.
Ti republikanci se na koncu zmeraj zarotijo
in hočejo balinati s tvojo glavo
in vem, da bi slabše spal brez glave
in tvoje piskanje bi bilo neznosno.
Zato bova raje revna
in neambiciozna in poležana
od stiskanja in presrečna,
da nikomur ne vladava
razen sebi in še to bolj slabo.
Tvoj emperator grandux magnificus
et jucundus sine gloria et resentimento.
sms iz Miramara 28. 6. 2018
***
Sem na toplem, na varnem, nahranjen,
pomirjen, pripravljajoč se na novo ofenzivo,
ki ne bo šla v zgodovinske knjige
in tudi beneficiranega staža in zgodnje upokojitve ne bo.
Bi se človek že raje z Nemci ravsal
po gozdovih! Ti sam boži me, Franja.
Tvoj ranjenik z zobobolom.
sms iz Rima 28. 10. 2018
***
Vidim bel brezmadežni ledenik
v katerega vztrajno kopljemo rov,
da se tam podelamo.
Belina sneži, da bi nas ganila,
mi pa v votlini serjemo dalje.
31.10. 2018 sms na poti v Rim II
***
Ma to je vse ena dogodivščina.
S Timonom bova hranila račke
in jaz ga bom učil vse narobe,
da bojo tovarišice v šoli hude
in Timon bo reku: moj tata pravi tako!
In ko mame ne bo, bova rekla
kaj kosmatega, da bo hec!
In skozi se bomo peštali
in hopsali bomo, pa kaj!
Pozorni bomo na vsa vrata čutov
in se čudili, da je kaj!
Timon bo vsem govoril, da je otrok
ljubezni in sta njegova sreča
in bolečina pač božanski
in da je vse tako lepo
kakor koli že je.
Ljubim te ti vas spirituale,
sedes sapientiae.
sms iz Postojne (Postodzna caves) 10. 9. 2018
***
Tudi če ne bo mesija
ali predsednik države, bo v redu.
Mi smo v Trstu in tako.
In te pogrešam in tako.
Ptički zjutraj kljuvajo rosne fige. Lepo je.
Pač ne moremo biti vsi veliki intelektualci.
Moja tragika je, da izgledam
kot Di Caprio, čeprav bi rad bil
kot Brad Pitt. Ah!
Ljubim te in tako.
sms iz Trsta, 4. 8. 2018
***
Sei un sole ineclissabile
che irradia il mio cuore
dal profondo.
Ed io mi inebrio
dei tuoi sussurri
come una rosa
che si schiude
misteriosa,
misteriosamente,
al cospetto
del mistero.
Ti amo Amore.*
*Neusahljivo sonce si, ki obžarja moje srce
iz globočine.
In jaz se opijam tvojih vzdihljajev
kot vrtnica,
ki se razpira
skrivnostna,
skrivnostno
ob navzočnosti
skrivnosti.
Ljubim te Ljubezen.
sms iz Trsta 27. 9. 2018
***
Sedim v avtu in
solze mi polzijo po licih.
Ko hodim s teboj po mestu,
je kot bi bil v svetišču.
Kako neizmerno te ljubim.
5. 9. 2018
***
Tako mlad, pa že s.p.,
sigurno si imel geografijo 5.
Odgovor: Ja.
Vsak dan nov film.
Ko sem s Pipijem
ležal pod orehom, sem pomislil:
“tudi to lepo bo minilo”.
Ampak sitnosti minejo in si rešen,
tisto lepo, ki je ljubezen,
je kot izvir žive vode, ki ne presahne.
Oh, živeti brez vaju je ena navadna nadloga,
a z vama “poesia soave incondizionata”* A čutiš?
*nepogojena sublimna poezija
sms iz Fažane 1. 9. 2019
***
Sem tu, ob reki,
dela tudum tudum
in se svetlika
kot tvoj srček
kar tako.
In ni odveč, če rečem,
da se mi dopadeš
in da svetlobe,
ki si jo prižgala
ni več mogoče utrniti.
Te pač lubm no, Tatjanaaa! AH!
Tjašin odgovor: Ti moja reka, ki pulzira v večnost,
moj obraz, ki svetlika človečnost,
moja lepota, ki jo usipajo zvezdni vodi…
Neizmerno te ljubim, vsemirje. Oh!
sms iz vlaka na relaciji Ljubljana – Ptuj 22. 8. 2018
***
Želvici moji, ljubim vaju.
Pipi naju trenira v ataraksiji,
zdaj lahko neodzivno opazujeva
neprespanost per se.
Vidiš, meni dobro dene.
Zdaj bi lahko napisal Vojno in mir.
Menim, da bi tudi danes
kot nekoč zgodnjega baržunastega Kosovela
kritika brezbrižno prezrla.
Njih obrazi so pregloboko preorani
z ragadami, da bi verjeli v ljubkost
in vzdrhteli vpričo preproste čistosti.
Meni pa se ti tako dopadeš
prav zato
in tvoja knjiga pesmi je poklon nama
s Pipijem in torej Ljubezni in Radosti in Življanju.
In redke, o kako redke so tako svetle kapele
ob gozdni poti kjer popotnika
v samoti spreleti oceanskost.
Ti si pač izvenčasna, zato svoječasna:
ker drugi potrebujejo svoj čas,
per smettere di rivoltarsi contro il candore.*
*da se prenehajo upirati čistosti.
sms iz Bleda 9. 10. 2019
***
Mi kmetje zarukani smo nehvaležni,
ne sprejmemo brezplačne koruze Monsanta,
slonimo na blatnih vilah
in pravimo
agentom multinacionalke
kam naj si jo vtaknejo.
poletje 2021
