Juan Octavio Prenz bo v petek, 25. januarja prejel nagrado Nonino, najuglednejšo mednarodno literarno nagrado v Italiji za življenjski opus. Ob tej priložnosti objavljamo šest njegovih pesmi v prevodu Marka Kravosa.
Claudio Magris o ustvarjalnosti Claudia Octavia Prenza v utemeljitvi nagrade Nonino
Prenz z izrazito in prepoznavno pisavo združuje epsko fantazijo velike latinskoameriške književnosti z mrakobnim vzdušjem, v katerem se potikajo junaki klasičnih del srednjeevropske literature.
Juan Octavio Prenz o identiteti
Samo drevesa imajo korenine, tako sem pogosto zavrnil tiste, ki so me želeli pripraviti do tega, da bi se nedvoumno izjasnil glede identitete: če sem Argentinec, Jugoslovan ali Italijan, glede na to, da sem med temi jeziki in v teh deželah kdaj živel in ustvarjal. … Včasih mi je le uspelo izreči v odgovor: če se že gremo metafore, čemu korenine in ne krila? Zakaj ne bi identitete raje oblikovali v odnosu do prihodnosti, v kateri bi želeli sobivati in bi se s tem požvižgali na preteklost, ki jo je treba le pasivno podoživljati?
***
Čisti računi
Dan več je v resnici dan manj.
Se pravi, vsak dan je vsega več
in vsak dan vsega manj.
Skratka
ni seštevka brez odštevanja
niti odbitka brez dobitka.
Vsota vsega
je dan
kot čista pustolovščina.
***
Korenine
Govorimo jezik, ki nam ga je kdo prinesel
iz daljnih časov in krajev.
Morda smo si komaj zapomnili barvo ustnic
in glas darovalca ali osvajalca.
Svet je poln prinašalcev jezika,
kako bi jih prepoznali?
Izprijeni od ideologij in od zgodovine
preimenujemo v darove stvari, ki so nam jih vsilili,
z nežnostjo jih sprevračamo
(da bi jih rešili kake stare krivde?)
in bomo potem sami imeli pravico
biti
darovalci.
***
Poračun za nazaj
Izmed proizvodov potrošniške
družbe je prihodnost najmanj
tvegana in najbolj donosna.
Od nje bo preteklost postajala
boljša.
Pesem prihodnosti se bo napajala
iz bivšega veselja.
Zamenjali se bodo
samo
lastniki prihodnosti.
***
Popravek računa
Zrelost je prišla za nami vedno za korak
ali dva prepozno.
Mladost je nastopila in trčila
ob zapoznelo otroštvo
in namesto zamudniškega najstništva itd, itd.
Zaradi preobilice prihodnosti
smo vse stvari odlagali na boljše čase,
kot bi ne vedeli, da so se boljši časi iztekali,
medtem ko smo odlašali.
(Odprtih vrat je bilo več, kot smo jih prestopili.)
Preprosto rečeno,
čas smo si slabo preračunali.
***
Zgledna poučnost
Vse moraš razložiti po stokrat.
Nekdo te sprašuje, kaj je počela kača, preden
ji je bilo usojeno plaziti se.
Drugi ne ve, če naj nastavi drugo lice, ali naj z mečem
utira pot svoji veroizpovedi.
Tretji, zmeden od tolikšnih možnosti, ne more razumeti,
da stoji ta, ki ni na moji strani, na nasprotni strani.
Tisti, ki so zadnji, vsak hip sprašujejo, kdaj bo zanje čas,
da postanejo prvi.
Ti šele so
brez srca in duše.
***
Ladijski dnevnik
Velika riba jé malo.
V oceanu je več zanimivih možnosti.
Je veliko zelo velikih rib pa tudi drugih,
ki so zelo majhne.
Poleg tega so velike lahko tako velike,
in majhne tako majhne,
da se med sabo niti ne vidijo.
Če preidemo v morje, nato v reko in potem
do potoka, je možnosti vedno manj.
V ribniku je stvar drugačna:
Vse je odvisno od tega, s kakšnimi te dajo.
Prevedel Marko Kravos
Marko Kravos je tržaški pesnik, prozni pisec za otroke in mladino, esejist in prevajalec.
VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:
