Josip Murn Aleksandrov – pesmomat – izbrane pesmi

Hej, kupil si jaz pipo bom

  

Hej, kupil si jaz pipo bom,
kovano, lepo pipo,
al s hišo vanjo vrezano,
al pa s košato lipo.

In v dolgih dnevih bom kadil,
ah, saj to mora biti –
Med svet sem šel, pod nos dobil
in – moral bi kaditi!

Nazaj prišel sem zdaj teman
in sit ves vsake tlake;
kadil bi le svoj živi dan, —
preganjal si oblake!

   

*** 

  

Pesem o ajdi

   
Kakor bela grud
gorka od krvi,
mlade radosti
v cvetju ajda diši.

Že vsa polna medu
zacvetela je,
pala k nogam ko v snu
ji čebela je!

Grud prostrana jo
napojila je,
z božjo pomočjo
vase skrila je.

Zdaj stoji, diši,
na daljave blešči,
ko golob mi upira
v svet rdeče oči.

Kadar klas šumi,
kmet počije se,
kadar ajda diši,
ji odkrije se!

Plača za ves trud
z medom kdo, s krvjo?
Ktera druga grud
nežna je tako?

Ah, že skoro bo prišla
mrzla in hladna –
na ves svet
legla je čarovnica.

   

*** 

   

In čarovnica v resnici

  
In čarovnica v resnici
draga moja je bila
in z radostjo, tugo plamen
mi je netila srca.

Ah, bila je najkrasnejša,
kar imela jih je vas,
skoro lepša ko Marija,
ki z oltarja zre na nas.

Ah, bila je kakor ptica,
ki se divga pod nebo,
in veselo kakor ptica
me pustila je – tako.

Videl sem jo še, nezvesto,
ko po balo so prišli;
lepi konji, lepi svatje –
pojdite mi k vragu vsi!

   

*** 

   

Nebo, nebo

   
Nebo, nebo
in neskončna, brezmejna ravan!

Pijano oko
žari in iskri
in vpija ta svet prostran.

Horizont molči.
Od neba sem mrak hiti …
Le še tam iz daljave
v te proste širjave
brezmejno prost nekdo beži.

  

*** 

  

Trenutek

   
Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti,
tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti
na skrivaj;
tako v duši lep trenutek zbeži
in ne vemo, kam, kje se zbudi
še kedaj.

       

      

Preostali prispevki in literatura na portalu Vrabec Anarhist