/ 

Zloslutna temačnost stanja duha

Yasmina Reza – Literarna kritika – poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Yasmina Reza: Babilon, prevedla Janina Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019. (Zbirka Roman)

  

Francoska dramatičarka, scenaristka, romanopiska in igralka Yasmina Reza, rojena leta 1959 v Parizu madžarski violinistki in rusko-iranskemu inženirju, je slovenskemu občinstvu znana po gledaliških uprizoritvah, ki jih naši odri uprizarjajo po njenih dramah. Njen pisateljski domet dosega svetovno slavo, saj je že dve desetletji edina sodobna francoska dramatičarka, katere drame redno uprizarjajo največji odri po vsem svetu, avtorica pa je deležna prestižnih nagrad.

SNG Drama Ljubljana je do danes premierno postavila na Mali oder pet njenih besedil: »Art« (1998) – v 20-letnem obstoju je uprizoritev dosegla 252 ponovitev, ko jo je prekinila kruta usoda; Naključni človek (2000), Tri verzije življenja (2002), En španski komad (2005) in Bog masakra (2017). Mestno gledališče Ptuj je uprizorilo »Art« (2003), Slovensko ljudsko gledališče Celje Kako poveš, kar si odigral (2014) in Mestno gledališče Ljubljansko Bella figura (2016). Da je avtoričina svetovno najodmevnejša drama Bog masakra iz leta 2007, je zaslužen tudi njen prenos na filmsko platno, ki ga je leta 2011 zakrivil Roman Polanski s filmom Carnage in z igralci Kate Winslet, Christopherjem Waltzem, Johnom C. Reillyjem in Jodie Foster.

Skupna idejna podstat tako dramske kot romaneskne pisave Yasmine Reza so medsebojni odnosi bližnjih, ki ob sprožilnem momentu trčijo ob lastne frustracije, te pa se lahko razprostrejo tudi do variacij albeejevskega pekla. Medtem ko je »Art« zaznamovana z večplastnim odnosom treh značajsko razslojenih prijateljev, razkrivajočim se skozi različno dojemanje skoraj bele slike, ki med drugim namiguje na tabulo raso kot podlago za projekcije posameznikovih (i)racionalnih vijug, in ko se v Naključnem človeku vztrajni poskus labilne ženske po zbližanju z moškim, superiorno nečimrnim intelektualcem, spodmika kot že v osnovi nemožen, se v Treh verzijah življenja problematika medsebojnih odnosov odstira na dveh enakovrednih ravneh. Na ravni partnerskega razmerja obeh zakonskih parov in na ravni kolegialnega odnosa dveh znanstvenikov. Podobno zastavljena razmerja je najti tudi v drami Bog masakra, kjer se srečajo starši dveh najstnikov, da po odraslo najdejo skupno rešitev za njihova sprta najstnika, kar pa se sprevrže v neprizanesljivi medsebojni obračun. V Belli figuri, napisani na predlog Thomasa Ostermeierja, ki je dramo tudi prevedel in postavil na berlinski Schaubühne, je poudarjena značilna potreba njenih protagonistov po slikanju brezhibnega videza, dokler se ta pod naraščajočo težo resničnih značajskih potez ne scefra.

Ni naključje, da so prizorišča zgodb Yasmine Reza zvečine komorni, intimnejši prostori oziroma stanovanja, kjer drobno stkani medsebojni odnosi vibrirajo intenzivneje in so kot taki osrednji dejavniki avtoričine pisave, hkrati pa sproščenost domačnosti hitreje pripelje do prelomnega trenutka, ki sprosti plaz zatajevanih čustev in značajev.

Četudi je avtorica od leta 1997 do 2016 izdala osem romanov, je do zdaj zadnji in z nagrado Renaudot nagrajeni Babilon tudi prvi, ki je preveden v slovenščino. Nekoliko daljši sprehod skozi njene drame izhaja iz zavedanja, da so podobne postavitve med posamezniki in njihovim odnosom do bližnje okolice značilne tudi za ta roman. Šumi v medsebojni komunikaciji, ki problematizirajo družbeni položaj sodobnega zahodnega človeka, prevladujejo tudi v povsem nedolžni sosedski zabavi, kjer sprva skorajda nevidni konflikt para trči ob skupinsko dinamiko in se konča z umorom. Psihološki triler, k čemur se nagiblje nadaljevanje izrazito dialoške gosto tkane zgodbe, ki s spremembo perspektive prvoosebne pripovedovalke slednjo intenzivneje vtke v tragični dogodek in njegove posledice, se avtoričinim dramam približuje po tematski, strukturni in jezikovni plati. S prepoznavno zmesjo vivisektične natančnosti in zmehčane neprizanesljivosti Reza vrta v protagoniste in z njih plast za plastjo odstira identiteto francoskega višjega srednjega sloja, ki je sicer pogosti topos avtoričine pisave.

S prepoznavno instinktivnim pristopom – sama pravi, da piše, kot bi slikala – Yasmina Reza razpira široko možnost interpretacije, predvsem pa na vprašanja, ki jih postavlja: o smislu življenja, dualizmu svobodnega odločanja in odgovornosti, solidarnosti, minevanju, staranju in smrti, ne odgovarja. Na ta način tudi z Babilonom sugerira, da varovalni družbeni mehanizmi ne obstajajo več, kot tudi ne solidarnost med spoloma oziroma zakoncema, družbeni angažma ali politično korektno ravnanje. V zarisu avtoričinega opusa zato ostaja vprašanje, kam na poti dehumanizacije človeka in človeštva jo bo pripeljala njena nadaljnja pisava.

   

   

   

 

Preostali prispevki in literatura na portalu 

     

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

       

Yasmina Reza – Literarna kritika – poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

    

         

Jasna Lasja
O avtorju
Jasna Lasja je diplomirana komparativistka, literarna in gledališka kritičarka, esejistka in dramaturginja. Od l. 2001 je samozaposlena v kulturi. Kritike piše dobrih petindvajset let. Izdala je zbirko gledaliških refleksij Prevzetost Pogleda: gledališki odsevi (2006) in literarnih refleksij Pripovedne Promenade: izbor literarnih popotovanj (2007). V Mini teatru na ljubljanskem gradu je uprizorila avtorski projekt, gledališko predstavo po istoimenskem romanu Marguerite Duras Moderato Cantabile (2005). Kadar ne piše, potuje in pleše tango.