/ 

Pobude za decentralizacijo promocije slovenske literature

   
Igor Divjak – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. 

    

      

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

   

Na literarni sceni pogosto slišimo očitke o tem, da so določeni avtorji privilegirani, da o literarni promociji odloča le nekaj založb in urednikov in predvsem, da je vse skupaj vodeno iz Ljubljane, druge regije pa so zapostavljene. Na teh očitkih je gotovo tudi dosti resnice, vseeno pa pogosto ostane zgolj pri pritoževanju, konkretnih pobud za spremembo obstoječega stanja pa ni veliko. Zato je dobrodošlo spodbudo, da bi se nekaj vendarle naredilo za bolj demokratične razmere, konec preteklega leta dala pesnica in članica upravnega odbora DSP Barbara Korun z uvedbo klubskih večerov na Društvu slovenskih pisateljev, katerih namen je javno razpravljanje o temah, kot so, kakšen je pravzaprav namen pisateljskega društva, kakšno držo naj društvo zavzame v odnosu do Javne agencije za knjigo in kako naj društvo, katerega člani in članice so iz območja celotne Slovenije in tudi zamejstva, spodbuja regionalni razvoj književnosti.

Eno izmed najbolj plodovitih doslej je bilo srečanje konec novembra, na katerem se je govorilo o tem, kako bolj povezati matico in območna pisateljska društva in skupnosti. Barbara Korun je povedala, da velikokrat sliši očitek o ljubljaniji in emonizaciji slovenske kulture in književnosti, kar jo kot Ljubljančanko boli, zato si želi boljšega sodelovanja z regijami. Pisatelj Tine Mlinarič je ob tem dodal, da je problem bolj v glavah, saj v Prekmurju sam nikdar nima občutka obrobja. Kot uspešno se je že izkazalo sodelovanje pri projektu Slovenska pisateljska pot, ki ga na Društvu slovenskih pisateljev vodi Igor Likar. Mlinaričeva izkušnja je, da mora biti organizator dogodka, ki promovira literarne vsebine, lokalen, DSP pa pri tem pomaga na institucionalni ravni. Društvo je tako na primer pomagalo pri pisateljskih nastopih na Büjraških dnevih v Ižakovcih, ki jih že tri desetletja organizira Zavod za turizem in kulturo v Beltincih.

Nekdanji direktor Javne agencije za knjigo Slavko Pregl je poudaril, da so že pred dobrim desetletjem skušali vzpostaviti bolj demokratično stanje z decentralizacijo založništva. Zato so na JAK-u začeli programsko financirati založbe Franc-Franc iz Murske Sobote, Goga iz Novega mesta, Hyperion iz Kopra in Didakta iz Radovljice. Toda kljub vloženemu trudu na žalost danes kot spodobni založbi delujeta le Goga in Didakta. Na podlagi izkušenj Pregl meni, da ni treba vsiljevati nobenega modela iz Ljubljane. Ljudje iz različnih regij morajo sami povedati, kaj se jim zdi pametno. Vsekakor je po njegovem mnenju gostovanj že zdaj dovolj. V okviru projekta bralna značka gre na primer v severovzhodni del Slovenije na šole svoja dela vsako leto predstavljat okoli 50 avtorjev.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je povedal, da je sam sicer rojen Ljubljančan, a se povsod v Sloveniji počuti doma. Najbolj pomembno se mu zdi to, da se morajo pisatelji z različnih koncev Slovenije čim več družiti. To je edino zdravilo. Po njegovem mnenju pri nas sploh nimamo pravega obrobja, saj smo tako blizu drug drugega. Kot predsednik je pripravljen vedno iti na vsak dogodek, temelj za spodbujanje regionalne promocije književnosti pa vidi v tem, da krajevni ljudje sami vzpostavijo infrastrukturo. Društvo pisateljev je ne more, lahko pa lokalne dogodke vedno podpre.

Edelman Jurinčič je spomnil, da se je že pred osamosvojitvijo oblikovalo tudi samostojno Združenje književnikov Primorske. V njem so zajeti člani s Tržaškega, Istre, cele Primorske. Organizirali so Tomajska srečanja in Premska srečanja, zdaj so postali zelo priljubljeni Večeri jadranske poezije v Ankaranu. Na Primorskem so nekoč imeli tudi celo vrsto literarnih in kultrunih revij, med njimi revije Bori, Obala, Srečanja, Primorska srečanja. Teh revij danes ni več, je pa živa revija Fontana, ki pa bi potrebovala dodatno podporo. Združenje književnikov Primorske je nekoč imelo tudi svoj pododbor na Društvu slovenskih pisateljev, predsednik je prihajal tudi na seje upravnega odbora. Podobno kot Mlinarič je tudi Jurinčič izpostavil, da je v prvi vrsti pomemben organizator na lokalni ravni. Tako je v Ankaranu občina prevzela financiranje Večerov jadranske poezije, ki so dobro obiskani. Obstaja pa želja po povezavi z Društvom slovenskih pisateljev, ne v smislu finančne podpore, pač pa zato, ker bi, če bi bilo društvo soorganizator prireditve, ta pridobila še večjo odmevnost in ugled.

Seveda razprava ni mogla zaobiti najuspešnejšega društvenega projekta regionalnega, vseslovenskega in mednarodnega sodelovanja ─ mednarodnega festivala Vilenica. Ta že zdaj pomeni veliko promocijo kraške regije v Sloveniji in svetu, postal je nacionalna blagovna znamka in dalo bi se ga uporabiti kot model sodelovanja tudi pri drugih projektih. Anja Štefan se je vprašala, kaj bi se dalo narediti, da bi se lokalni ljudje še bolj identificirali s festivalom, kako še intenzivneje povezati lokalno in globalno. Vilenica ima zdaj prireditve po vsej Sloveniji, med njenimi nagrajenci in gosti so tudi Nobelovi nagrajenci in nagrajenke in plodovita se zdi zamisel Barbare Korun, da bi se za literarne nastope oblikovale vsebinsko povezane dvojice domačih in tujih avtorjev.

Volje za decentralizacijo promocije slovenske literature je na Društvu slovenskih pisateljev torej vsekakor veliko in tudi idej je dovolj. Organ, ki bi na DSP to spodbujal, bi lahko bila komisija za regionalno sodelovanje. Eden izmed večjih izzivov pa ostaja, kako bolje promovirati nove avtorje in avtorice iz zamejstva. Na ta problem je v članku Razgradnja mitov?, ki je bil prejšnji mesec objavljen v naši reviji, opozoril Primož Sturman. Medtem ko so zamejski avtorji starejših generacij v Sloveniji dobro poznani, pa mladi sploh ne morejo priti do objave. Nujno bi bilo torej tesnejše sodelovanje z zamejstvom, ne le zaradi tistih, ki pišejo na drugi strani meje, ampak tudi zaradi vseh, ki ustvarjajo v matici, saj tudi mlajši bralci in bralke v zamejstvu sodobne slovenske literature sploh ne poznajo dobro. Ključno vlogo bi pri tem lahko imelo Društvo slovenskih pisateljev.

  

  

   

Preostali prispevki in literatura na portalu

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

      
Igor Divjak – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. 

Igor Divjak
O avtorju
Igor Divjak deluje kot samostojni literarni kritik in prevajalec. Posveča se predvsem sodobni poeziji ter prevajanju za RTV Slovenija. Leta 2013 je na smeri ameriške študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo Urbana dinamika v sodobni ameriški in slovenski poeziji. Od pomladi 2018 je odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist.