Pesmi, zgodbe, knjige, refleksija kulture in družbe. Vrabec Anarhist, portal za književnost in mišljenje, Društvo slovenskih pisateljev.
Ko so ljudje mladi, nočejo nikogar poslušati. Ko se postarajo, si bolj od vsega želijo, da bi jih kdo poslušal.
Begunci iz Sirije se raztreščijo na morskih čereh
blizu Lezbosa, kjer je Sapfo
pela ne muči nikar me, ne daj, da srce mi gine v bridkosti
Poslan v svojo sobo.
Komu je to muka?
V ograjenem igrišču in rdečem toboganu,
ki se greje na popoldanskem soncu,
in peugeotu, ki se je odpeljal
Ljudje lomijo ljudi,
kot da so kamenje.
Zame je Soni preprosto ženska, ki prosi za svoje mesto v družbi. Je nekdo, ki misli, da ne dobiva spoštovanja, ki si ga zasluži.
Hmeljevega rdečega pajkca sem imela za eno izmed najbolj smešnih potegavščin narave, postavljala sem ga v sam vrh lepote in nonšalance življenja.
Nobena svetloba te ne bo obsijala
in te naredila za nesmrtnega boga,
ne bo je ženske in ne bo ga moškega,
ki bi ti podaril zaupanje,
ki si ga sam ne znaš.
kaj če vojne ne bo vse do večera
brez vojne ne moreš ne oprati
ne skuhati
še čaja ne moreš spiti brez vojne
Svoji senzibilnosti ustrezno kašlja Bertram glasno, kadar je glasba tiha, in blažje, ko postane muziciranje glasnejše. Njegov nevšečni organ tako vstopa z orkestrom v nekakšen disharmoničen kontrapunkt.
Ko je Corbyn Johnsonu ponudil Božično pesem kot darilo, je to pospremil s komentarjem, češ Johnson bo lahko prebral, kako oduren je bil Scrooge.
sneg ne pada več z neba, ampak pada v nebo
kmalu bodo v nebo padle te stolpnice
zgrmele bodo v prepad, ne boječ se praznine
Vendar Leïla Slimani ni napisala psihološkega trilerja, temveč družbeni roman, ki postavlja v ospredje socialno razslojenost sodobne francoske oziroma evropske družbe, perečo problematiko migrantov in njihov inferiorni položaj.
Vsaka deklica se želi poročiti s svojim bratom, pravijo.
Ampak samo srečne. Tiste, ki jih niso zabodli, živih zažgali ali kako drugače ubili.
Tiste, katerih bratje ne jemljejo njenega devištva kot potrošne dobrine.
Ključni argument Bei Daove poezije je, da navkljub lokalnosti njegove stiske, sama pesniška izpoved ne izgubi stika z osvobajajočimi in arhetipskimi izkustvi, dostopnimi in razumljivimi vsem generacijam in socialnim slojem.
