/ 

Mitologija

       
Haris Psaras – Lara Unuk – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

          

   

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

   

Lara Unuk o peziji Harisa Psarasa

Njegova poezija je hkrati refleksivna in zabrisana, na meji hermetičnega. Motive iz grške antike vpleta v moderne, celo biografske pesmi. Posebno skrb pa posveča tudi jeziku, ki je preplet pogovornega z umetelnim, knjižnim in nenavadnim izrazom.

  

***

        

Altamira

  

Vsaka vžigalica, ki jo držiš v dlani,
prvotna snov pradavnega požara,
črno temo prepodi.

Veter jo ugaša in nas s tem predrami,
toda njen soj se v zraku spomina obdrži.

Njen črni dim od včeraj se kadi
do danes in nam na lepem vez pričara
z ujetniki, ognjem v votlini, sencami.

  

***

  

Mitologija IV

   

Nekega otroka so vzeli v cirkus
šele začenja in prepustili so mu bodalo
zaupali so mu nenevarne točke
otrok je še
pet šest deset sto
geometrično naraščanje fantazmagorije
je potrdilo, da je imel cirkus prav
razglasil je bankrot
otroka je daleč odneslo

Starši pravijo
cirkus nam dolguje otroka
Vsi drugi pravijo
samo otrok je bil.

   

*** 

  

Nostalgična

  

Tisti otrok je prišel nazaj
vrnil se je, zdaj pohaja
po rodni grudi
veseli se vrnitve.
Odpustili so me akrobati
klovni mi ne zaupajo
pustili so me pri miru.
Postopa sem ter tja, kakšna prepreka
kakšen rodni kraj neki
porodničar ki ga je spravil
na svet se je upokojil
dedek je odletel že pred leti
na ulici sreča bivšega sošolca
tudi ta se vrača iz pisarne
in vsi drugi, vedno vsi drugi
nepomembni, ki ga ne prepoznajo.
Otrok najame garsonjero
zarine se med odeje
pogrezne se v težek spanec.
V sanjah se spet povrne fantazmagorija
točka z bodali, napete vrvi
spet pod njim
občinstvo, zveri.

   

*** 

   

Vrtnar

   

Kako se vrtnar v svoji kletki sprehaja
zaliva rože, korenine boža
do kraja se razdaja.
Poskuša ukrotiti divjo naravo
prej ko se bo njegovo delo
čisto končalo.
Tako se mu je na grbi osem križev nabralo
veter je črn in je oskubil
begonijo malo.
Ogovarja vrtnarske škarje in ves čas pravi
groba je moja roka lepi so bili vrtovi
ki sem jih postavil.
O ne prepriča ga zelenje in se razpršuje
njegova odvezana kangla pa
pušča in žaluje.
Slab je neusmiljeni čas s takimi sleparji
pa tudi če so to oveneli
vrtnarji.
Zdaj ga bo čas položil na mrliški prt
na hitro ga bo odpravil
v večnosti vrt.
Smrt mu kot nezalita roža nameni smehljaj
vrtnar bo tja, kjer je kopal,
zdaj šel nazaj.
Kako absurdno, da ne postaneš nebo, ampak prst
pa četudi si bil nekoč najbolj cenjen
iz vrtnarskih vrst.

  

*** 

  

Behind the Arras

  

Za zastorom, ki na vekov veke bo,
zaskrbljeni Polonij vleče na uho.

Izza žalobne nebesne tančice
v nas zrejo vsevidne zenice.

Oko strmi v naše objeme. Zvrti se mu v glavi
od naših skrivnosti, zatorej reda ne vzpostavi

v tem kraljestvu v nas. Grehi se množijo,
ko ljudje drug drugega z jabolkom gostijo.

Gospod moj, res bi zaman verjel,
da je smrtnik kdaj čiste namene imel.

Čudim pa se, zakaj te nič ne skrbi,
da hudič za vsakim grmom preži.

Hočeš nočeš odvračamo pogled drugam.
Če beseda nanese nanj, zamenjamo program.

Počasi smo se starali in čas je bežal.
Ti pa si neprizadet za zastorom ostal.

   

*** 

   

O nebu I

   

Jaz ki oddajam
kletne garsonjere
vedno v službi neba
polcilindre, noje, minarete
oskrbujem okruške
navpičnih konstrukcij.
Ugodnejše plačilo in manj truda
če so komu dovolj drobci sinjine
v vsesplošno rabo
brez omejitev jih nudi
svetlina v najemniškem stanovanju.

  

*** 

  

Norec

  

Norca so pripeljali v dvorano
oponaša nekakšnega volka
poskuša renčati
gluhost njegovega glasu
mu je pogladila roke.

Na ustih se mu zatika solza
njegove ustnice so kot dež.

Kako so mu zavezali jezik in kako
so mu pokopali jezik za zobmi?

Reka ki so te oželi
in zdaj iščeš drugo korito
in drugega korita ne najdeš …
zabijaš časomere prahu
v svoje telo ki odhaja
krvaviš preden popadeš
veter so žeblji.

Vse bolj se upogibaš postajaš
jagnje, omamljajo te
izguba je bila zakol
njegovo je vse, kar je šlo v nič.

Malo domač malo oddaljen
bledica zdravljenja
gladki dragi obraz.
Gib oropan pomena in pogled
kakor kakšen primer
ki je pritegnil našo pozornost ko so
rože odmetavale cvetne liste.

  

   

   

Prevedla Lara Unuk

    

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

           
Haris Psaras – Lara Unuk – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Haris Psaras
O avtorju
Grški pesnik mlajše generacije Haris Psarras se je rodil leta 1982 v Atenah. Študiral je pravo v Atenah in na Oxfordu, danes pa dela na Univerzi v Edinbourghu. Njegova poezija je hkrati refleksivna in zabrisana, na meji hermetičnega. Motive iz grške antike vpleta v moderne, celo biografske pesmi. Posebno skrb pa posveča tudi jeziku, ki je preplet pogovornega z umetelnim, knjižnim in nenavadnim izrazom. Izdal je naslednje pesniške zbirke: Gloria in excelsis (2017), Dejansko bivajoče (2012), Slava brezbrižnosti (2008), V objemu kroga (2004) in Ročne vžigalice (2002). Njegove pesmi so vključene v številne antologije, mdr. v Grško pesništvo 20. stoletja (2008) in v 30 pod 30: Trideset pesnikov pod trideset let (2011). Sodeloval je pri skupinskem pesniškem projektu Karaoke poetry bar (2007). Piše tudi kratko prozo, eseje in literarne kritike in prevaja. Njegove pesmi so bile prevedene v angleščino, francoščino, nemščino in romunščino.