Iz Teherana v Ljubljano

Neposredna izkušnja življenja v različnih mestih, izkušnja iz prve roke, je pomembna, ker se ni zgodila zaradi nasvetov, navad ali ukazov drugih, ampak zaradi življenja samega. Zato so so tudi zapisi popotnikov vredni pozornosti in razmisleka. Če jih primerjamo s poročili vlad, podjetij ali turističnih agencij, pri katerih so v ospredju varnostni, politični ali gospodarski oziri, so iskrenejša. Ljubljana je lepa kljub temu, da je majhna, in k tej lepoti še prispeva širjenje globokega humanističnega pogleda na ʺdrugegaʺ v očeh oblikovalcev njene politike. Razumevanje ʺdrugegaʺ kot morebitnega prijatelja in ne kot morebitnega sovražnika je bistvo moje izkušnje življenja v Ljubljani. Prevladujoče pojmovanje mest med ljudmi je, da njihovo različnost določajo urbana inženirska struktura, število širokih cest, število visokih stolpov, stopnja onesnaženosti, promet in število prebivalcev. A po mnenju avtorja teh vrstic je glavna razlika med mesti v pomenu, ki ga ta dajejo kulturi. Visok pomen, ki ga mesto daje kulturi ni nujno sorazmerno z velikostjo mesta. Dokaz za to so številne kulturne dejavnosti, ki potekajo v tem malem mestu, od različnih glasbenih festivalov do muzejev, ki zgodovino Slovencev prikazujejo v subtilnih detajlih. Ljubljana je eno izmed tistih evropskih glavnih mest, ki ga je treba obiskati zaradi izjemno prijetnega in čistega zraka, lepega gradu, vznemirljivih glasbenih dvoran in reke, ki se vije skozi cente. Odraščal in dolga leta sem živel v velikem Teheranu, glavnem mestu Irana, za katerega sta, če zanemarimo politične in gospodarske probleme, značilna gost promet in visoka stopnja onesnaženosti zraka. Zaradi tega zdaj, ko živim v čisti Ljubljani, kjer v centru ni prometa, toliko bolj uživam. Ker sem politični novinar, na svet ne gledam skozi optiko politike le poklicno, ampak tudi zasebno. In tudi na zgodovino in politično dogajanje v državi, v kateri živim, ne gledam le z navadno radovednostjo novinarja. Pomembno je, da človek, ki živi v pregnanstvu, ves čas primerja prejšnje in nove razmere v državi, v kateri se je razprl svetu. Dogajanje v Evropi je bilo eden izmed predmetov, ki sem jih imel na univerzi kot študent mednarodnih odnosov, zato kar dobro poznam sodobno evropsko zgodovino, ki so jo zaznamovali 2. svetovna vojna, propad Sovjetske zveze in padec berlinskega zidu. Toda politično zgodovino stisk in tegob prebivalcev nekega naroda veliko bolje razberemo iz romanov in filmov, ki so bili narejeni na literarni podlagi, kot iz zgodovinskih knjig. Ni težko izvedeti, kako se je Slovenija osamosvojila od Jugoslavije in postala samostojna država. To lahko hitro ugotovimo, če pobrskamo po internetu. Toda poznavanja podrobnosti, razumevanja, kako točno je potekal proces razgradnje in prenove življenja, in uvida v politični razvoj slovenske kulture na tem geografskem območju in v odnose Slovenije s sosednjimi državami, ne moremo dobiti z brskanjem po političnih in zgodovinskih straneh na Internetu. Spoznal sem avtorico znanega romana Češnje, bele in rdeče, in ko sem prebral ta roman, v katerem avtorica lepo predstavi reči, ki sem jih navedel, je močno obogatilo mojo izkušnjo Ljubljane in Slovenije ter mi pomagalo bolje razumeti razmere. Majhna in lepa Ljubljana me je spomnila na pomembno načelo Ernsta F. Schumacherja, da moramo v majhnih in primernih tehnologijah, politikah in praksah videti boljšo alternativo uveljavljeni etiki, da je večje boljše.