/ 

Ne ravno pregled, pač pa prelet

Gaja Kos – otroška in mladinska književnost  Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. 

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

(O nekaterih posebej uspelih izdajah otroških in mladinskih knjig iztekajočega se leta)

   

Kako se prebiti do dobrih knjig?

Sestavljanje letnih pregledov je vselej nekoliko nehvaležno delo, saj se z lahkoto primeri, da koga ali kaj nehote izpustiš ali preprosto na voljo nimaš dovolj prostora, da bi zajel vse, kar bi si pozornost zaslužilo. Toliko težje je, če je govora o mladinski književnosti, ki zadnja leta zabeležuje med sedemsto in osemsto novih (izvirnih slovenskih in prevedenih) izdaj vsako leto. Številka je velika in tudi dejstvo, da je po oceni Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, kjer vsako leto pripravljajo/pripravljamo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig (in o(d)biramo zlate hruške) le nekaj več kot polovica vseh knjig vredna priporočanja, izhodiščne številke še vedno ne zmanjša na obvladljivo. Kako se torej znajti med množico knjig? K sreči obstaja nekaj pomagal: eno od njih so že omenjeni Priročniki, drugo zgibanke, na katerih je moč najti seznam vseh zlatih hrušk (pred kratkim so izšle zgibanke s seznamom odličnih knjig preteklega leta, na katerem je kar 95 zlatih hrušk), tretje t.i. Knjigometer, za katerega knjižničarji vsaka dva meseca odbirajo dobre knjige, torej presajajo sprotno produkcijo (najdete ga na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana), četrti so kritiški in podobni zapisi (ki so vsaj pri sami selekciji dovolj kritični), peti seveda tudi podeljene nagrade in nominacije, ki se osredotočajo na različne vidike knjige (ene na likovni del, druge na besedilnega, tretje pogledajo na knjigo celostno). V nadaljevanju se bom ustavila prav ob odločitvah letošnjih žirij, torej ob svežih nagrajenkah in ob nekaterih drugih po mojem mnenju zanimivih in kakovostnih izdajah.

Nagrajene knjige

Damijan Šinigoj: Kjer veter spi, založba Miš, zbirka Srečanja, 2020.

Desetnica 2021

Damijan Šinigoj: Kjer veter spi

Ko izkušen avtor, ki je hkrati tudi izkušen jamar, postavi dogajanje svojega novega mladinskega romana v jamo, dobimo napeto pustolovko. Jamarski pripravnik Blaž in popolna začetnica Irena se na lastno pest odpravita v jamo, a se avantura, ki naj bi se končala z nekaj dobrimi selfiji, kmalu sprevrže v boj za preživetje … Ker sem imela pri dotični knjigi prste vmes kot urednica, lahko postrežem še s simpatično anekdoto; nekaj mesecev po izidu mi je avtor sporočil, da se mu je oglasila starejša gospa, mu povedala, da je prebrala roman in da si v življenju želi samo še nekaj – da jo pelje v jamo! Kjer veter spi se je znašel tudi na seznamu Belih vran, ki jih vsako leto razglasi Mednarodna mladinska knjižnica v Müncnhnu (ob njem so kot izjemne knjige iz Slovenije letos izpostavili tudi delo več avtoric Nepozabne. Ženske, ki so premikale meje našega sveta in Rožnate zgodbe Braneta Mozetiča).

Sebastijan Pregelj: Vrnitev, založba Miš, 2020.

Večernica 2021

Sebastijan Pregelj: Vrnitev

Gre za šesto knjigo (od skupno sedmih) iz zbirke Zgodbe s konca kamene dobe. V njej sta glavna Brin in Črna, ki ju z domačih kolišč ženeta otroška radovednost in prepričanje, da za bližnjimi gorami pač ne more biti konec sveta, vrneta pa se kot samostojna mlada človeka, odločena, da bosta postavila svoje lastno kolišče. V vsaki knjigi sta na preizkušnji njun pogum in iznajdljivost, ki jima pomagata, da se rešita iz zagatnih situacij in pomagata še komu. V Vrnitvi izgineta Črna in njena nova prijateljica Sinica, a se vse srečno razplete in kmalu napoči dan vrnitve na domače Veliko jezero.

Blaž Lukan: Fantek in punčka, Mladinska knjiga, 2021.

Levstikova nagrada 2021

Blaž Lukan: Fantek in punčka

Knjiga je že na prvi pogled barvita in igriva in takšna je tudi njena vsebina. Glavna sta v njej fantek in punčka – bratec in sestrica, ki uganjata vragolije in sta enkrat nasmejana, drugič objokana, ujeta skratka v trenutkih družinskega vsakdana, ki pa je seveda po otroško vznemirljiv in svež. Blaž Lukan, sicer znan verjetno predvsem kot gledališki kritik, dramaturg, predavatelj in pesnik za odrasle, je ustvaril topel prvenec otroške poezije in se izkazal tudi kot hudomušen avtor.

Gaja Kos in Ana Zavadlav: Obisk, Mladinska knjiga, 2019.

Ana Zavadlav za ilustracije v slikanici Obisk Gaje Kos

Ker imam s knjigo nekaj malega opraviti tudi podpisana, naj bo na mestu le kratek vsebinski povzetek: družaben tapir povabi na obisk svojega soseda lenivca, pri čemer ne ve, kako zelo, zelo, resnično zelo počasen je. In ga čaka in čaka in čaka in … čaka, dokler ne zaspi. Takšnega najde lenivec, ko končno pripotuje iz drevesne krošnje na tla in smrčeča dobrodošlica se mu zdi naravnost imenitna …

Nataša Strlič in Damijan Stepančič: Osamosvojitev, založba Miš, 2021.

Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2021

Nataša Strlič in Damijan Stepančič: Osamosvojitev

Poučna slikanica velikega formata, ki nagovarja tako otroke kot odrasle, ima pod naslovom pripis „skoraj vse o poti k lastni državi“. Bralcem torej v sliki in besedi predstavi pot osamosvajanja; prvo poglavje prične z letom 1980 in Titovo smrtjo, zaključi pa z letnico 1992, ko Slovenija postane članica Organizacije združenih narodov. Ponuja objektiven in slikovit vpogled v dogajanje tistega časa, pri tem pa je ne zanima le politika, pač pa širši družbeni kontekst, torej tudi dosežki na področju kulture, znanosti in športa ter, nenazadnje, tudi vsakdanje življenje.

Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ, Mladinska knjiga 2020.

Modra ptica 2020

Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ

Nagrada Modra ptica za mladinski roman se podeljuje bienalno, zato predstavljam nagrajeno knjigo z letnico 2020; gre za mladinski prvenec gledališke ustvarjalke Simone Semenič, za pustolovko, v kateri štirje prijatelji raziskujejo star zemljevid, ki jih pripelje vse do … zmajev. Zelo skrivnostno in napeto dogajanje je postavljeno v zmajsko mesto, torej Ljubljano, ki jo skozi zgodbo tudi dobro spoznamo. Avtorica ves čas vzpostavlja tudi stik z bralcem (ga simpatično nagovarja, mu kaj razlaga ipd.) in ustvari razgibano, zabavno pripoved v kateri se mešata realizem in fantastika.

Priznanje zlata hruška 2021

Priznanje zlata hruška se podeljuje v štirih kategorijah. V kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga ga je dobila Simona Semenič za že omenjeni mladinski roman, v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga pa sta ga prejela zgodovinarka Nataša Strlič in Damijan Stepančič za prav tako že omenjeno naslovniško odprto poučno slikanico Osamosvojitev.

Prejemnici Priznanja zlata hruška v kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga sta izjemoma kar dve: mladinski roman Anne Gavalda 35 kil upanja, ki jo je prevedel Boris Jukić in otroški strip Anouk Ricard Ana in Froga. Bi čigumi?, ki jo je prevedla Andreja Bajt. 35 kil upanja je kratek, a izjemno ganljiv roman o trinajstletniku, ki sovraži šolo, ker mu nikakor ne gre od rok, hkrati pa kaže velik talent na področju, ki v šolski kurikulum ni vključen. Za to, da mu je še težje, poskrbijo vse bolj pogosti prepiri med staršema in dedkovo pešajoče zdravstveno stanje … Po vzdušju je pravo nasprotje romana knjiga stripkov Bi čigumi?, ki je sicer namenjena mlajšim bralcem, v katero so zbrani zelo zabavni pripetljaji pisane družbice prijateljev.

V kategoriji prevedena mladinska poučna knjiga je priznanje prejela slikanica velikega formata Čebele Wojciecha Grajkovskega, ki jo je ilustriral Piotr Socha, prevedla pa Staša Pavlović. Ta impozantna, v vseh pogledih skrbno narejena knjiga, v kateri je množica zanimivih podatkov, ni zanimiva samo za otroke, pač pa tudi za starejše ljubitelje lepega in informativnega.

IBBY častna lista 2020

Tudi izbiranje avtorjev, ilustratorjev in prevajalcev za IBBY častno listo poteka bienalno, zato navajam izbor z letnico 2020:

Nataša Konc Lorencuti: Zvezek in brezvezek, Mladinska knjiga 2019.

Nataša Konc Lorenzutti: Zvezek in brezvezek

Nika, junakinja nagrajene knjige Kdo je danes glavni, je glavna tudi v Zvezku in brezvezku. Nekoliko je zrasla, zdaj obiskuje že prvi razred, sicer pa je še vedno zabavna, radovedna, iznajdljiva, živahna in simpatična. Takšni junakinji niti v šoli niti doma nikoli ni dolgčas, bralcu pa seveda ne v njeni družbi.

Toon Tellegen in Ana Zavadlav: Čriček in temačni občutek, Mladinska knjiga, 2019.

Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Čriček in temačni občutek Toona Tellegena

V knjigi Čriček in temačni občutek se avtor v svojem značilnem slogu, torej ob kopici odbitih domislic, miniaturnih filozofskih premislekov in dobre merice absurda, ukvarja z depresijo. Nesrečni čriček, kadar pač zmore vstati iz postelje, izgubljen, brez apetita in volje tava naokoli in srečuje živalske znance, ki jim razlaga o svojem temačnem občutku, a nihče od zelo izvirno zastavljenih likov nima zanj pravih besed … V slovenski izdaji izjemno otipljivo vzdušje ustvarjajo izvrstne ilustracije Ane Zavadlav, ki niso le po meri otrok, pač pa tudi zahtevnih odrslih knjigoljubov.

Satah Crossan: Zavetje vode, prevedla Ana Barič Moder, Mladinska knjiga, zbirka Odisej, 2018.

Ana Barič Moder za prevod knjige Zavetje vode Sarah Crossan

Glavna junakinja kratkega romana, prvenca irske avtorice, je Kasienka, Poljakinja, ki se znajde v Angliji, kamor jo je mama zvlekla iskat očeta. Kasienka v novem okolju išče svoj prostor pod soncem, pri čemer postane tarča razredne „šefice“, odkriva prvo zaljubljenost in se sooči z očetom in njegovo novo družino, pa tudi z materino potrtostjo. Svoje zavetje slednjič najde v vodi, izkaže se namreč kot odlična plavalka. Sladko-grenek roman o odraščanju se prebere na dah, njegov največji čar pa tiči v dejstvu, da veliko pove z malo sredstvi – vsaka beseda je natančno merjena in neusmiljeno pritiska na bralčeva čustva.

Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu. Napisal Žiga X. Gombač. Ilustriral Jaka Vukotič, Rokus Klett, 2020.

Nagrada zlatirepec 2021

Tudi najmlajša od predstavljenih nagrad, zlatirepec, se podeljuje v različnih kategorijah, ki vključujejo tako stripe za odrasle kot za otroke in mladino. Glede na to, da je zadnja leta stripovskih izdaj za različne starostne skupine bralcev vse več (upati je, da je tudi bralcev stripov vse več; trendi se namreč spreminjajo – pred časom popularni mladinski problemski romani so menda svoje privržence v veliki meri izgubili …), zlatirepec z odbiranjem najboljšega smiselno pokriva področje, ki se je obsotječim nagradam (skoraj) izmaknilo.

Za najboljši izvirni otroški strip je bila letos razglašena knjiga Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu Žige X Gombača in Jake Vukotiča, v kateri se avtorjevo zabavno besedilo lepo dopolnjuje z razgibanimi, hudomušnimi ilustracijami, oboje pa povezuje dinamično oblikovanje. Bralci bodo med nizanjem hecov bržkone komajda zaznali, da spotoma usvajajo še novo znanje.

Najboljši prevedeni strip za otroke je postala Graščina. Poldan Joanna Sfarja in Lewisa Trondheima v prevodu Ane Barič Moder. Gre za del slavne francoske sage, ki je s svojo divjaškostjo, akcijskostjo in štoserskostjo pisana na kožo željnim zabave, spoznavanja nenavadnih bitij in tu in tam zadrževanja sape ob nevarnostih, ki pretijo junakom.

V zvezi z nagradami velja omeniti še bodočo Nagrado Vasje Cerarja, ki se bo s prihodnjim letom pričela podeljevati najbolj uspelim prevodom s področja mladinske književnosti (prve bodo na vrsti slikanice, v prihodnjih letih se bo podelila tudi prevodom besedil za mlade bralce do 12 let, prevodom stripov/risoromanov in prevodom besedil za mlade bralce, starejše od 12 let) in bo nedvomno zapolnila vrzel, ki jo predstavlja pomanjkanje poglobljene prevodne kritike.

Peter Svetina in Damijan Stepančič: Modri Portugalec, Sodobnost, 2021.

Še nekaj zanimivih izdaj

V nadaljevanju bom nanizala še nekaj naslovov raznovrstnih knjig, ki so letos še posebej pritegnile mojo pozornost. Med romani po svoji odbitosti, ki morda ni pisana na kožo „tradicionalnim“ bralcem, bolj drzne pa bo navdušila, vsekakor izstopa Modri Portugalec Petra Svetine in Damijana Stepančiča. Deklici Anji Klari in podgancu Hijacintu se nekega dne udre pod nogami in nenadoma se znajdeta v tujem svetu, v katerem se zdi marsikaj noro in brez smisla, a v svoji izvirnosti bralca seveda povsem očara. Avtor nam kot po tekočem traku streže z vedno novimi pogruntavščinami, kot bi svojo domišljijo pognal na maksimalne obrate, na koncu pa to noro in napeto potovanje, ki je pravzaprav iskanje poti nazaj domov, vendarle zašpili v „smiselno“ celoto.

Z mislimi na najmljaše naj omenim kartonko (na tem področju smo, sploh kar zadeva izvirne slovenske kartonke, kar nekoliko podhranjeni) Koko mesto, ki je delo Maše Ogrizek in Mihe Hančiča in se majhnim ogledovalcem ponuja kot pisan in zabaven opazovalni in iskalni poligon.

Dodajam še dve avtorici, ki na domačem literarnem prizorišču nista prisotni pogosto, a sta s svojima letošnjima izdajama pokazali, da gre za pisavi, ki bi si ju osebno vsekakor na sporedu želela večkrat. Prva je Anita Leskovec z Lisičkami, knjigo, v katero je zbranih šest zgodbic o simpatični lisičji družini, ki jih je ilustrirala Ana Košir. Pisateljica ob lisičjih sestricah pokaže, da ji je blizu otrokov vsakdan, pri tem pa se zaveda, da ga je treba, če naj bo bralsko zanimiv, opisovati šaljivo, malo presenetljivo in tako, da tudi (dobro) zveni!

Druga je Irena Androjna z romanom Modri otok, ki je zanimanje zbudila že s svojim romanesknim prvencem Začarano poletje. Bralec se tokrat znajde sredi vročega poletja na izmišljenem otoku, ob četici najstnikov, ki so se udeležili raziskovalnega tabora. Trojica, ki se preizkuša v vlogi etnologov, je kmalu priča čudnim prizorom in pripovedim, ki dajo slutiti, da Modri otok morda le ni najbolj običajen otok. V romanu, v katerem avtorica spretno krmari med realističnim in fantastičnim, ves čas visi v zraku pričakovanje, da se bo zdaj zdaj nekaj zgodilo – nekaj nevarnega, nekaj norega, kdo ve kaj! In na koncu tudi se …

Naslednja knjiga vas bo iz domačega kavča gotovo ponesla gori doli in naokoli. Tokrat v mislih nimam leposlovnega dela, pač pa izletniški vodnik Pravljične poti brez meja Irene Cerar. A kdor pozna njene prejšnje vodnike, ve, da niso običajni, pač pa – pravljični! Tokratni nas ne pospremi le do različnih kotičkov izven naših meja, pač pa nas popelje tudi v svet ljudskega izročila in obenem še v svet domače ilustracije. Od prve do zadnje strani skrbno premišljena in narejena knjiga!

Ker nekaj naslovov vsakoletne bere prispevam tudi sama po uredniški poti, naj si drznem opozoriti še na „domači“ naslov; ker bi bilo izpostavljanje zgolj ene knjige iz množice ljubih kratkomalo nespodobno, se bom temu elegantno ognila tako, da bom omenila najbolj svežo, ki še diši po tiskarni. Ki je – kako priročno! – zelo posebna. Gre namreč za unikatno poučno slikanico o sesalcih kenozoika Po sledeh velikanov, ki jo je ustvarila Maša P. Žmitek. Devetnajst predstavljenih živali je izrisanih v znanstveni maniri, ob vsaki je nanizanih nekaj podatkov, za nameček pa lahko bralec/ogledovalec vsako žival s pomočjo posebne mreže animira in in si jo ogleda še v gibanju!

Za konec pa se še enkrat vračam k stripom, in sicer z omembo izdaje, ki je bržkone razveselila vse ljubitelje muminov, med katere se prištevam tudi sama – govorim seveda o Muminu, knjigi, v katero so zbrani štirije stripi, ki jih je Tove Jansson ustvarjala za časopis: trije „novi“ in slovenskemu bralcu že znani Mumin na Azurni obali. Vsi štirje pokajo od akcije, nabritih domislic in živahnih dialogov v odličnem prevodu Nade Grošelj ter ob na videz oddaljenih in odbitih dogodivščinah mumindružine pripovedujejo tudi o našem svetu in nas samih. Muminposlastica!

Povabilo

Marsikaj bi seveda še lahko izpostavila in bi se morda celo spodobilo, da bi, a namen pričujočega preleta vendarle ni izdelava obsežnega in natančnega bralnega seznama, pač pa pregled letos nagrajenih otroških in mladinskih knjig (ne pozabite tudi na nominirane!) in takšnih, ki so me iz različnih razlogov še posebej nagovorile in izstopile iz množice. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da bo nekaj letošnjih naslovov izšlo tudi še v prihodnjih tednih. Vabljeni torej k raziskovanju bogate, pestre knjižne ponudbe, ki dokazuje, da imamo na področju mladinskih knjig odlične založnike, urednike, pisatelje in ilustratorje, prevajalce, oblikovalce, lektorje in korektorje, če naj omenim le del verige, ki knjigo pospremi do tiskarne. S tistimi, ki svojega dela niso opravili dobro, pa raje ne bomo izgubljali časa, saj je že dobrih, odličnih in vrhunskih knjig toliko, da jih tudi nadpovprečnemu bralcu gotovo zlepa ne bo zmanjkalo. Naj vam teknejo!

Objavo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

  

  

Preostali prispevki in literatura na portalu 

 
Gaja Kos – otroška in mladinska književnost  Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. 
O avtorju / avtorici
Gaja Kos je doktorirala iz mladinske književnosti in je samozaposlena v kulturi. Piše kritike za revije Literatura, Sodobnost, Dialogi in Otrok in knjiga, za časopis Delo in za spletne medije ali portale www.ludliteratura.si, www. airbeletrina.so, www.dobreknjige.si. Leta 2010 je za svoje kritiško delovanje prejela Stritarjevo nagrado. Strokovne in znanstvene članke s področja mladinske književnosti objavlja v revijah Otrok in knjiga in Dialogi. Pri založbi Miš ureja otroško in mladinsko izvirno leposlovje, pri LUD Literatura pa soureja zbirko kratke prevodne proze Stopinje. Je avtorica ene znanstvene monografije in desetih knjig za otroke, kakšno slikanico ali ilustrirarno knjigo občasno tudi prevede iz angleščine. Je članica Društva slovenskih pisateljev, članica nadzornega odbora slovenske sekcije IBBY, članica programskega odbora Društva Bralna značka Slovenije in članica upravnega odbora Društva slovenskih literarnih kritikov.