/ 

Sranje in še dve pesmi

 
Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje Vrabec Anarhist. Društvo slovenskih pisateljev.

Esad  Babačić je avtor v fokusu Vilenice 2019. Ob tej priložnosti objavljamo videoposnektek njegove recitacije pesmi Sranje iz zbirke Divan, Beletrina, 2006 (posnetek Igor Divjak). Poleg te pesmi pa še Makedonsko pesem iz zbirke Prihodi – odhodi, ki jo je izdal v samozaložbi leta 2013 in pesem Težko je gledati skozi oči živali, ki je izšla v zbirki Odrezani od neba pri založbi Goga leta 2018.

 

Esad Babačić o svoji poeziji ob Vilenici 2019

Na nek način ona vodi mene, če sem čisto iskren.

 

***

   

Sranje

   

Pesniki so najmočnejši na stranišču.
Tudi ko serjejo, jih ne zapusti tisti občutek.
Tudi ko serjejo, so prepričani,
da iz njih prihaja nekaj veličastnega,
enkratnega in neponovljivega.
Zdi se jim, da jim pozaba ne more do živega.
Ko tako pritiskajo navzdol, se jim angeli
smejijo s stropa, angeli, čisti kot neuporabljen
toaletni papir. Nevednost jim je tako ljuba,
tako dobrodošla, v tistih trenutkih absolutne slave,
ko nihče v bližini ni varen pred vznesenostjo
rodovitnega pesnika, tega junaka domačnosti
in sproščenosti. Kolikokrat se bo moral ponoviti
trenutek, ki ga sleherni otrok odnese v grob,
kolikokrat bo moral zatreti najbolj čiste fantazije,
da bo lahko končno zavladal lastni školjki.
Ker skrivnost, ki jo bo odnesel s seboj,
vsakič ko sede nanjo, je največje sranje tega sveta.

  

***

   

Makedonska pesem

   

Trudiš se.
Vse položnice do prvega.
Luč v sobi skrbi,
da se ti ne ustavi kri.
Pišeš domov,
vsak božič,
čeprav ga ne praznuješ.
Gradiš stolpnice,
v katerih ne boš živel,
stadione, na katerih
ne boš navijal,
hotele, v katerih bodo spali
tisti, ki te ponižujejo.
Trudiš se, da ne bi bil
preveč na očeh,
ker ne želiš,
da bi videli
tvojo žalost.
Samo zdravnici
lahko potožiš,
kako ti je hudo,
kako se zbujaš ponoči
in kričiš sam nase,
ker si se tako trudil,
in na svoje otroke,
ker so te poslušali.
Gradil si ceste
in hiše za tiste,
ki si jim verjel,
zdaj pa se jim umikaš,
ko te hočejo povozit.
Ker si prepočasen.

Vse dolgove do prvega,
vse obveznosti,
do sebe in sveta.
Ker ti nikdar ne zamudiš,
čeprav veš, da vse zamuja.
Tudi smrt zamuja
in ta prekleti mir zamuja.
Z neba padajo rože,
težke, bele rože,
namesto dežja.

  

***

 

Težko je gledati skozi oči
živali,
ki ne želi spoznati
človeka.
  

  

  

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

      

       

Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje Vrabec Anarhist. Društvo slovenskih pisateljev.
Esad Babačić
O avtorju
(fotografija Dejan Habicht) Esad Babačić (1965) se je v zgodnjih devetdesetih vpisal na oddelek za srbski, hrvaški, makedonski in slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot pevcu in piscu besedil pri punk skupini Via Ofenziva, mu je kot sedemnajstletniku, Založba FV 126/5 podelila nagrado za najboljšo punk pesem o Josipu Brozu Titu. Kot prvi za železno zaveso si je s skupino Via Ofenziva drznil javno izvajati svojo priredbo, takrat strogo prepovedane, 'nacistične' pesmi Lilli Marlen. Zaradi vsega tega je bil večkrat zaslišan in mučen s strani takratnega komunističnega režima. Po dokončnem zatonu Punka v nekdanji Jugoslaviji, se je posvetil pisanju lirike in do danes izdal trinajst pesniških zbirk. Skupaj s svetovno znano umetniško skupino NSK je izdal Art book Biospektiva (2010). Objavljal je v uglednih evropskih revijah, kot so, Die Batterie, Edinburgh Review in Literaturundkritik ter ameriški DG The Dirty Goat. Prav tako je v ZDA objavil tudi svojo prvo prevedeno samostojno zbirko, Lying poet. Prešernov nagrajenec, pesnik in dramatik Milan Dekleva, je o Babačićevi poeziji zapisal naslednje: »V poeziji a la Babačić ni nikakršnega varanja in slepomišenja: kar je treba reči – pa če je še tako kruto, grobo, neotesano, nežno, intimno, ljubeznivo – je izrečeno brez ovinkov in olepšav. (fotografija Dejan Habicht) Esad Babačić (1965) se je v zgodnjih devetdesetih vpisal na oddelek za srbski, hrvaški, makedonski in slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot pevcu in piscu besedil pri punk skupini Via Ofenziva, mu je kot sedemnajstletniku, Založba FV 126/5 podelila nagrado za najboljšo punk pesem o Josipu Brozu Titu. Kot prvi za železno zaveso si je s skupino Via Ofenziva drznil javno izvajati svojo priredbo, takrat strogo prepovedane, 'nacistične' pesmi Lilli Marlen. Zaradi vsega tega je bil večkrat zaslišan in mučen s strani takratnega komunističnega režima. Po dokončnem zatonu punka v nekdanji Jugoslaviji, se je posvetil pisanju lirike in do danes izdal trinajst pesniških zbirk. Skupaj s svetovno znano umetniško skupino NSK je izdal Art book Biospektiva (2010). Objavljal je v uglednih evropskih revijah, kot so, Die Batterie, Edinburgh Review in Literaturundkritik ter ameriški DG The Dirty Goat. Prav tako je v ZDA objavil tudi svojo prvo prevedeno samostojno zbirko, Lying poet. Prešernov nagrajenec, pesnik in dramatik Milan Dekleva, je o Babačićevi poeziji zapisal naslednje: »V poeziji a la Babačić ni nikakršnega varanja in slepomišenja: kar je treba reči – pa če je še tako kruto, grobo, neotesano, nežno, intimno, ljubeznivo – je izrečeno brez ovinkov in olepšav. Za svojo pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, prav tako je bil (za zbirko Prihodi, odhodi) nominiran za Jenkovo nagrado (2013), ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Leta 2014 pa je prejel književno nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. stoletja.