3. julija, 2021  /  Poezija

Dve pesmi

Borja Bolčina
Borja Bolčina – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Pesem Comeback je izšla tudi v julijski številki Kraljev ulice.

Borja Bolčina o poslanih pesmih

Obraz noči je nastala v času lanske covid karantene kot neposredni navdih ob poslušanju Osojnikove poezije v enem izmed nočnih branj Dejana Kobana na facebooku. Verjetno je kaj prispevala tudi nespečnost in skoraj polna luna. Comeback pa je spominski fragment na plac za vaje punk benda izpred petindvajset let, ki ga je spomin v tem času seveda tudi nekoliko idilično predelal.

   

***

   

obraz noči
obraz neke terase
luč ki pada
ne vem več ali je od zvezd
ali odprtega ekrana računalnika
na postelji ljuba
spi
poslušam glas ki bere Iztoka Osojnika
ki govori o neki prejšnji državi
zaznavam drugačno generacijsko perspektivo
a kar slišim mi je neposredno všeč in me vznemirja
moram na stranišče
tu je spet terasa
noč je resnična bolj kot prej
vzpnem se po stopnicah
pazim da ne zbudim ljube
a deske škripajo
še v sanjah škripajo
luči avtomobila se pripeljejo po steni
kakor da spet spim v tretjem nadstropju nonine sobe
zdaj so v najemu Makedonci
ekonomski migranti izgnanci lastne države
sanjam velikanskega konja in kip Aleksandra v Skopju ki v galopu tepta mesto in polja
plošče Leb i sol in Ginsberga in Strugo in vse še živeče makedonske punkerje
sanjam neokusno vino 21. stoletja
in naše najemnike ki čakajo da zrasejo paprike
v bedni provincialnosti izpraznjenih in v karanteno zaprtih držav
spet sem buden
mesec je že močno bled
in nizko na drugi strani tržaškega zaliva
ko stopim na teraso

   

*** 

  

Comeback

   

vse je še tu
ta gnil kavč
v zbledeli sobi
z golimi stenami
in zlizanimi vrati
v kotu kanta z bencinom
nekaj flaš
zvitki tapisona
in dva koledarja iz devetdesetih
kabli za elektriko
kabli za kitaro
nedokončane stopnice
iz katerih je Gogi brez luči
padel dva štuka nižje
in jo po neki božji milosti
odnesel brez praske
metla in ventilator
na katerega delovanje
nisi imel vpliva
kar je veljalo tudi za vse drugo
ker v resnici takrat
nad ničemer nimaš vpliva
še najmanj nad svojim življenjem
čeprav se ti tako ne zdi
in tega ne moreš vedeti
z izjemo morda Gogija
ki se mu je to posvetilo
v tisti sekundi in pol
ko je v temi letel
iz drugega štuka

  

   

   

   

Preostali prispevki in literatura na portalu

  

Borja Bolčina –  Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
    
O avtorju / avtorici
1976, Nova Gorica. Po končanem študiju na Fakulteti za Elektrotehniko, se je vpisal na Filozofsko fakulteto na Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo FF v Ljubljani. Eno študijsko leto je preživel kot Erasmus študent na Karlovi univerzi v Pragi, diplomiral pa leta 2009 z nalogo „O materialnem v umetnosti”. Razlog za nekoliko pozno končanje študija je bila tudi glasbena kariera z slovenskim rock bandom Zaklonišče prepeva, kjer je začel svojo umetniško pot, predvsem kot pisec glasbe. Poezijo je Borja začel pisati pozno, pri svojih tridesetih, pretežno kot besedila h glasbi za lastne kantavtorske projekte, v manjšini pa tudi „čisto” poezijo, ki pa ga začenja vedno bolj privlačiti. Leta 2016 izda v samozaložbi svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bologna, kjer je avtor živel in delal med letoma 2010-2013, decembra 2019 pa izide njegova druga zbirka O zlatih ribicah. Pesmi Bolgne delujejo kot slike ali razglednice iz apeninskega polotoka, v drugi zbirki pa prevladujejo lokalne teme iz življenskega vsakdana. Nekatere pesmi mu objavijo v slovenskih revijah in časopisih kot so Spirala ali Primorske novice, v prevodu Olge Lalić-Krowicka pa tudi v poljskih, makedonskih in srbskih revijah. Od slovenskih avtorjev sta mu najbližje Tomaž Šalamun in Ivo Svetina. Živi v Šempasu pri Novi Gorici in se preživlja kot programer.