/ 

Iz spletne žalne knjige za Dušana Jovanovića (1939-2020)

Dušanu Jovanoviću v slovo – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

      

 

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

  

Dušan Jovanović (1939-2020).

     

(fotografija Bojan Velikonja)

  

Dragi Dušan, hvala za veliko izjemnih trenutkov, ki smo jih doživeli v gledališču. In za vse, ko smo se družili skupaj.

Igor Šterk

  

*** 

  

Kjerkoli že, zagotovo netiš nove radovedne duhove. V naših si ostal kot veter: neukročen in strasten, vir navdiha. Jovo, kar si dal, je neizmerljivo.

Urban Zorko

   

***

   

Zaradi tvojih kolumen sem se navezala na sobotno, dokler si jo še šišal. Videti tvojo predstavo je blo nujno. ‘Na stara leta ‘sem prebrala trikrat in se vsakic v poušter izmenično krohotala al ga pa totalno zmočila od cmizdrenja. Moj 86 letni fotr me je zadnjič poklical in mi izrekel sožalje. Tvoj junak je umrl, je rekel.

Urša

   

***

  

Dragi Dušan, počivaj v miru! Za vedno boš z nami, ki smo imeli privilegij, da smo te poznali. 

Živa Emeršič in Juan Gris

  

***

   

Dragi Dušan, počivaj v miru. S spoštovanjem, Silva in Boštjan

Silva Čušin

   

***

  

Psi lajajo, Dušan gre dalje … so long

Gvido Gruden

   

*** 

   

Dušan. Oranžni veter, hlastač, impulzivni voznik, glasni orjak, gromoglasni smejalec, zadihani dramatik; tvoji spomini so te prehitevali; ljubil, ne, oboževal si svojo ženo, pisal si ji slavospeve; nesmrtni mojster jezika, nezadržni slovanski monstrum, nenasitni deček širokega koraka, glasni čudak, smešen za popizdit, težak kot nastanek sveta, velik kot sonce pred eksplozijo, nežen kot tvoja skrivnostna sla po raziskovanju človeške nature; entre nous, Dušan… Veš, kaj ti sporočam, entre nous: lepo je bilo. Nepozabno. Na vseh frontah. Entre nous, Veliki Jovo.

Nina Valič

  

*** 

  

Dragi Dušan, hvala za Razodetja in za neštete vročekrvne debate, smeh in solze. Leti svobodno, kot orel, sin neba.

Sebastian Cavazza

  

***

  

Dragi Dušan, tvoja Osvoboditev Skopja v Drami, 1978, tvoji Hlapci v MGL, 1980, neizbrisna, prestresljiva, globoka gledališka doživetja. Kakšna sreča in privilegij, da sem te leta pozneje lahko spoznala in imela to čast, da sem lahko sodelovala pri nekaterih tvojih predstavah. Vsako srečanje s tabo je bilo navdih, toplina, ostrina, smeh. Počivaj v miru, pogrešali te bomo neznansko.

Tina Mahkota

   

***

  

Srečno!

Matija Vastl

   

***

   

Izgubili smo velikana slovenskega teatra. Dragi Dušan, počivaj v miru.

Maja Jerman Bratec

  

***

  

Dragi moj Dušan, ti moja gledališka avtoriteta, ti skala Sizifova, ki je nikoli nisem preplezal, po kateri sem padal in slavil, ko si mi pomagal, da se spet sestavim. Bil si bog in hudič moje šibkosti. Ti zdaj že veš, da Godota ne bo, mi še upamo. Upamo tudi zaradi tvoje modrosti, neslutene domišljije, vseh prečutih noči pri Joži, v Sarajevu, Beogradu, na Šveskem, Iranu, zaradi tvoje razkalašnosti in smeha. Nemogoče je vse to pozabit, nemogoče je vse to ponovit, nemogoče je ne imeti te rad. Tvoj Bojan

Bojan Emeršič

  

***

  

Dragi Dušan, nisva se srečala pogosto, ampak vsakič, ko sva se, sva se prijateljsko objela. Ohranil te bom v lepem spominu.

Evald Flisar

  

***

  

Dušan, teater tam zgoraj je potrebno dobro prevetriti. Pridemo za tabo.

Dušan Čater

  

***

   

Dragi Dušan, odprl si vrata: v belo gredo vse poti. Prihaja in ti si sam. Tako lepo je biti sam. V tišini je zbranost, v samoti posvečenje. Šele ko si sam, si z vsemi ljudmi, šele ko si sam, ko ne vidiš njihovih obrazov, šele ko si sam, ko ne slišiš njihovih besed, jih vidiš in ljubiš. Kajti besede so kakor oblaki zakrivajoči jasnino. Človek je jasen šele, ko molči. Dušan, zdaj si sam, ampak ne skrbi, še vedno si tukaj. Ves si še vedno cel, le nas je manj. In od žalosti smo si zaželeli, da bi se zbudili, da bi se zbudili in zbudili smo se samo v sanjah. Lepo sanjaj.

Polona Juh

   

*** 

  

Spoštovani Dušan, počivaj v miru.

Špela Kravogel

  

***

  

Dušan, vem, kje si. V dvorani, kjer so duše na velikem odru neba. Ti jim pripoveduješ svoje zgodbe, duše ti verjamejo na besedo. Tvoje ideje postajajo živa kri v njihovih nesnovnih telesih, duše igrajo tvoje like, plešejo, pojejo … Ti kričiš, ne tako! Tako! In zaigraš sam. Duše se ti smejijo, bleščeči zobje se svetlikajo, postajajo zvezde in mi zemljani jih občudujemo. O, kakšno zvezdnato nebo! Dušan se smeje in vzame sinje pero in piše, piše, piše … Postavlja med nas še vedno klicaje, vprašanja, suspenz, strast, srce.

Saša Pavček

  

*** 

  

rokenrol za zmeraj, Dusan❤️

Katja 

  

*** 

  

Izguba velikega umetnika in humanista je velika vrzel za kulturo in človečnost. Počivaj v miru med zvezdami.

Danica

  

*** 

  

Ovim putem izjavljujem poštovanje prema pokojnom poštovanom gospodinu Dušanu Jovanović lično, kao i prema njegovom celokunom stvaralaštvu. Njegovoj porodici i svima ožalošćenima moje duboko saučešće. Večni mu pomen.

Jovica Rajčić

  

*** 

  

Počivaj v miru, dragi Dušan!

Maja in Mitja Čander

  

  

  

Preostali prispevki in literatura na portalu 

     

Dušanu Jovanoviću v slovo – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

      

O avtorju
Prva zasnova organiziranega delovanja slovenskih pisateljev sega nazaj v leto 1872, od leta 1968 pa se slovenski pisatelji povezujejo v društvo s sedanjim imenom. Društvo slovenskih pisateljev se zavzema za ustvarjalno svobodo, čim boljši položaj slovenske knjige in uveljavljanje slovenskih pisateljev ter vključuje v svojo dejavnost ustvarjalce s celotnega slovenskega kulturnega prostora.