/ 

Dr. France Prešeren o rumenih jopičih

Boris A. Novak – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Boris A. Novak o poslani pesmi

Globoko sem ogorčen, da so rumeni jopiči okupirali Prešernov spomenik. Iz tega ogorčenja tudi mala francoska balada Dr. France Prešeren o rumenih jopičih.  

 

***

  

Dr. Boris A Novak

  

Dr. France Prešeren o rumenih jopičih

(mala francoska balada)

   

Poet sem marsikaj že videl skoz brončene veke,
stoječ kot spomenik na Tromostovju treh stoletij:
različne mode in politike brez mod, ki meeekeee-
tajo prisego tujcem, lepe dame vseh poletij,
zaljubljene začetnike, ki se učijo šteti
zloge pod mojo senco, trop turistov, ki kriči …
Še níkdar pa me ni deželni knez obsodil ždeti
med pretepaško sodrgo v rumenih jopičih.

Obkroža me ein Volk, ein Führer, straže in prepreke.
Obut v krut bron, se ne morem premakniti … Z leti
imam vse rajši parčke, ki na živo stran te reke
peljejo pesem, jok in smeh otrok. Zdaj pa – moji lepi
Juliji ne povedat’, prosim – kolesarke … Ukrepi
zoper lepoto so zločin! Zakaj smehljaja teh oči
in ustnic ne spustijo k meni stražniki v oklepih?
Zakaj pustijo, da me blatijo rumeni jopiči?

Od zgoraj rad pokukam v dekolte zaobljene obleke …
Rumeni opričniki, kako si drznete rohneti
nad nežnimi dekleti, z Sieg Heil pozdravljati pokveke,
moj spomenik ukrasti, da bi pljuvali – prekleti
landsknehti! – na moj rod, nebo, prostost, na boj stoletij?!
Iz vaših ust moj jezik sika in preži in piči;
na ustnicah teh ljubkih kolesark pa zna moj jezik peti.
Stran, stran, stran, strahopetci z rumenimi opičjimi jopiči!

Zakaj pa so tako rumeni – jopiči ti opičji?
Zato ker nanje bruham. Bruham na to podlost, spet in spet,
bruham od gneva na ta gnoj, gnus, gnacistični sekret!
Zato pa so tako rumeni – jopiči ti opičji …

  

   

   

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

Boris A. Novak – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Boris A. Novak
O avtorju
Pesnik, prevajalec, dramatik in mladinski pisatelj Boris A. Novak (r. l. 1953 v Beogradu) dela kot redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je aktiven v gibanju za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe, eden ustanoviteljev in urednikov Nove revije (1987), predsednik Slovenskega PEN-a (1991-96), organizator humanitarne pomoči za begunce in pisatelje v obleganem Sarajevu (1991-95), predsednik Mirovnega komiteja (1994-2000) in podpredsednik Mednarodnega PEN-a (od l. 2002). Nagrade: 1978 Zlata ptica, za pesniško zbirko Stihožitje, 1978 Tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče, 1984 Nagrada Prešernovega sklada, za pesnitev 1001 stih, 1990 Sovretova nagrada, Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevod pesmi Stéphana Mallarméja, 1995 Jenkova nagrada Društva slovenskih pisateljev za zbirko Mojster nespečnosti, 1998 Zlati znak, Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1998 Častni seznam (Honour List) najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja IBBY (International Board on Books for Young People), za pravljico Mala in velika Luna 2000 Bosanski stećak, mednarodna nagrada Društva pisateljev Bosne in Hercegovine, za pesniški opus, 2010 Velenjica, za pesniški opus zadnjih 10 let, 2015 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za Zemljevide domotožja, prvo knjigo epa Vrata nepovrata, 2017 Veronikina nagrada za ep Vrata nepovrata, 2018 Prešernova nagrada za življenjsko delo