Pesem se je porajala ali, bolje rečeno, izpeklila ob nemočnem opazovanju, kako se je nekaj mojih bližnjih polotila huda bolezen in so ji, žal, kljub vsemu naprezanju, navzlic borbi, navkljub volji do življenja, podlegli.
***
Bojno območje
Ko je človeška bit primorana stopiti v bitko, tako da se gozd spopade z lastnim te-lesom, se oboroži do zoba časa in vztraja in vztraja in vztraja in vztraja v bojnih jarkih, dokler vztraja in vztraja ne preide v traja in traja in traja in traja, da se ji več ne vnoža, in pusti, da telo polagoma postane teloh. Ko se življene vda smrti, je, kot da bi razorožil cvetlično gredo.
(fotografija Helena Zemljič) Denis Škofič (1985) je pesnik, pisatelj in literarni kritik. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo. Bil je urednik za prozo in literarno kritiko pri študentski reviji Liter jezika, objavlja pa za različne literarne revije ter druge tiskane in spletne medije. S kratko zgodbo je bil uvrščen v zbornik mednarodnega Festivala prihajajoče literature Alpe Adria z naslovom Vrane, čečkarije in konfeti (Litera, 2017). Sodeloval je tudi pri monografiji Portreti sodobne slovenske literature (1991–2016) v izdaji založbe Fit media (2017). Kot pesnik mlajše generacije je doslej zabeležil številne revijalne in radijske objave, leta 2014 je bil gost Prangerja, dvakrat pa tudi finalist pesniškega turnirja (2011 in 2017). V letu 2013 je pri založbi Beletrina izdal svoj pesniški prvenec Sprehajalec ptic, ki je naletel na topel sprejem tako pri bralcih kot kritikih, bil nominiran za Jenkovo nagrado in kritiško sito. Na začetku letošnjega leta pa je pri Cankarjevi založbi izšla njegova druga pesniška zbirka – Seganje.
