/ 

Tri pesmi iz Najbolj idiotske avtobiografije na svetu in izven

Dejan Koban  – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

  

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Pesem Gandhi je objavljena je objavljena tudi v rubriki Vrabca Anarhista v marčevski številki Kraljev ulice.

Dejan Koban o poslanih pesmih

Na Bledu, v hiški, ki počiva v gozdu in gleda na cerkev na otoku, je nastala Najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven. Manifest samote, prepreden z dogodki današnjega sveta.

   

***

nekoč,
davno v preteklosti,
je obstajalo ogromno mesto,
ki je delovalo na mehanizem alge.

ljudje so imeli repe
in z njihovimi konicami
so se integrirali v mestni ustroj.

včasih so plesali sving,
najpogosteje so česali metulje
in se do konca dolgočasili.

imeli so robote,
ki so jim risali pripovedi
in namesto njih igrali šah.

Mehanizem je
zaustavil svoje delovanje
in izstopil.

mesto je zakašljajo,
vrtiljaki so se ustavili,
ljudje so uradno dobili zadnje plače.

nato so se morali zapustiti.

niso imeli rezervnega mesta,
kamor bi se lahko skrili.

niti zemljevida,
da bi lahko vsaj luknjičasto upali.

  

***

gandhi je postal borec za mir,
ker je bil nekega večera pijan ko kamela
in je zakockal svojo obleko.

srečen je bil,
da mu je uspelo ukrasti
rjuho v hotelski pralnici.

ko se je prikotalil navzdol po hribu,
so ob vznožju že stali ljudje s transparenti,
naj reši svet.

odločil se je,
da reši tri kilograme špargljev
in prve štiri letnike plejbojev.

z izkupičkom od prodaje žgečkljivih revij
je kupil oranžno,
belo
in zeleno blago.

/ še vedno je imel mačka /

tako,
pravijo,
je nastala indija.

vse ostalo ni zgodovina.

le precej zasvinjane
in
zasušene stare posode.

    

***

    

čustvovanje
je precej neprijetna
tvarina.

če preveč,
se utrudiš.

če premalo,
splahniš.

čustva se te lahko tudi naveličajo
in poskakljajo v hladilnike.

tako pride do čudnega
nadnaravnega pojava,
da v obliki slepega bleščanja
dvignejo hiše
in se odpravijo v nebo.

ljudje s pokvarjenim ustrojem čustev
temu trenutku rečejo,
da so videli angele.

bolj prizemljeni vedo,
da je šlo le za majčken
zdrs
ravnovesja.

in si nalijejo žganje.

čakajo.

čakajo.

ne
trznejo.

       

Preostali prispevki in literatura na portalu 

  
Dejan Koban – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

O avtorju
Dejan Koban je rojen leta 1979. Prvi spomin mu seže dve leti kasneje, ko je babico cukal za sive lase, da bi jo oživel. Neuspešno. Ne da bi sam vedel, je med začetniki kramparske poezije, ustanovil pa je tudi, ponovno nevede, umetniško diabolično gibanje Kobanizem. Godi mu, da se nekateri ljudje preveč ukvarjajo z njim. Sam se jim rad tudi sladko maščuje. Sicer je ustanovitelj neformalne umetniške zadruge Ignor. Pri Sončnicah, knjigah, ki jih izdaja Hiša poezije, vsako leto izbere enega od petih naslovov. Veliko poezije prebira v živo, na Facebooku. Na živce mu gredo avtorske pravice. Tiste, ki se jih oklepajo kot pijanec plota, ima za neizvirne pesnice in pesnice, ki se bojijo, da bi izgubili vse – verjetno so navdih že zdavnaj. Izdal je naslednje knjige poezije: Tebi (1997), Metulji pod tlakom (2008), Razporeditve (2013), Frekvence votlih prostorov, oziroma kjer so žirafe resen prometni problem (2016), Klastrfak (2020), najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven (2020) in Mehanizem alge – nabrane pesmi (v pripravi). Svojo poezijo kriči v bendu nevemnevem. Ponosen je na edino nagrado, ki jo je in bo prejel, kovano vrtnico za naziv Vitez poezije 2016. Rad veliko govori, vendar v vedno manjših krogih ljudi, ki jim lahko še sploh zaupa.