/ 

Šššš (izbrane pesmi tišine)

    
David Bedrač – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

       

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

David Bedrač o poslanih pesmih

Te pesmi so nastajale iz stiske, iz občutka, da se je jezik zgulil do konca – da je poezija nekaj, kar je mrtvo. Zgolj nepotreben mrlič, ki zaudarja iz literarne krste v sodobni čas in prostor …

Tako sem pričel postopoma reducirati sicer mnogo daljše pesmi; jim odvzemati življenje, jih rezati, krčiti, jih ubijati, moriti, potem pa žreti njihove črke, ločila – in praznega, belega prostora izven najinega vesolja je bilo vse več in več …

Šele ko sem “ubil” pesem in sebe, sem jo ugledal: prostorno poezijo, ki se v tišini blešči na tihi konici časa …

Šššš …

   

***

   

ŠŠŠŠ
(izbrane pesmi tišine)

  

Kakšen dolgčas

   

Neka pesnica
je potegnila svojo roko po koprivah,
da so se ji stisnile pesniške žleze,
potem še jezik,
in so ji usta otekla
v tiho odejo*.

Potem se je pokrila z njo,
ko je legla na verze
in jih s telesom podčrtala:
Kakšen dolgčas!
V odmaknjenosti.
V bližini.
In vmes …

Najlepše, je rekla,
je pri zobozdravniku,
ko nam izpuli belo kitaro
iz zastrunjenih dlesni.

  

*idejo

 

*** 

   

Arhitekt ljubezni

     

Če bi bilo mačka, bi drugače dihalo.
Ležalo bi, zleknjeno čez politiko.
Izpod repa bi se oglašale novice:
njena TV-dlaka, internet v tacah.
Zlomilo bi čips prostora, na vsaki strani.
Zazehalo. Spalo. Jedlo drobtine kruha,
v katerih leži draga elektrika.
Položnice bi bile sladkega okusa.
Številke odpovedane. S tačkami
bi krožilo po vrhu sobe. Mijav!
V košarici bi ležale dlake,
na zemljevidu bi tekla voda,
vanj bi si mačkica namakala gobček.
V smrčku bi bil vonj vseh kontinentov.
Če bi bilo mačka, bi bilo pokrito
z najbolj črno marmelado dlak.
Česalo bi se. Se lizalo. Se rahljalo
v popoldnevu gostega sonca –
tam nekje bi stale propadajoče hiše
z vlažnimi kletmi, ki dišijo po smrti.
Če bi bilo po mačje,
bi ležalo na obzidju neba
in nikomur ne bi bilo mar za arhitekta,
ki je nekoč ustvaril ljubezen.

    

***

   

Spomin na pesem

   

Spomin na pesem je tu.
Še vedno je tu…
Pravkar kot flegmatičen mladenič
leži v visoki travi
in meri razdaljo –
od najvišje trave
do najbednejše zvezde;
čeprav, se razume, ne verjame
ne v zvezde in ne v trave.
In tudi to ležanje je zanj le izmišljena matematična ploskev.

   

*** 

   

Smo tu

   

Čeprav spreminjamo prostore:
sobe, hodnike in strme pečine,
smo ves čas tu,
zaprti pod pokrovom glave.

In se bojimo trenutka,
ko ptica ne bo kljunila v nobeno smer več
in ko nas bo preplavil težki pesniški signal:
to je pesem,
ki ne zmore nikamor,
to je pesem zaprtih verzov,
ki se je do smrti
prebodla s piko.

   

*** 

  

Postmoderna abeceda

  

Naj ti povem,
da je potica zvita sama v sebe,
kot ujeta duša oreha,
preden je postal model vesolja.

Naj ti povem,
vesolje obstaja samo zaradi snežakov;
kot beli zobje vesolja so,
ko se nasmeji
in pregrizne mrzlo reko
v sebi.

Naj ti povem,
videl sem zgradbo,
ki se je zapičila v skorjo neba –
in zdaj ne popusti
(ne zgradba ne skorja)
le ptice rahljajo trenutek
kot postmoderna žarnica,
ki jo odvijajo iz knjige.

   

*** 

   

Šššš

   

Pridite,
skrijmo se pod velikanko rjuho!

Šššš,
tiho!

Nekdo šteje do neskončno,
ko bo končal,
nas bo prišel iskat …

   

   

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

           
David Bedrač – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
         
David Bedrač
O avtorju
(fotografija Črtomir Goznik) Dr. David Bedrač, rojen 13. aprila 1978 na Ptuju, pesnik, profesor slovenščine, doktor literarnih ved, publicist, kritik in mentor. Piše pesmi, eseje, literarno kritiko in članke s področja literature in kulture. Pesmi objavlja v slovenskih literarnih revijah. Je v uredniškem odboru literarne revije Mentor. Več njegovih pesmi je prevedenih. Piše tudi za otroke in sodeluje z revijami Zmajček, Ciciban in Cicido. Od leta 2000 do 2002 je vodil študentske literarne delavnice pri Študentskem kulturnem društvu ŠOUM, do danes pa več sto literarnih delavnic in literarnih šol doma ter izven slovenskih meja, vodi pa tudi Ptujski literarni klub. Je mentor številnim, danes uveljavljenim mladim avtorjem po vsej Sloveniji. Doktoriral je s področja sodobne slovenske lirike na Filozofski fakulteti v Mariboru, s temo: Poezija slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970. Sodeloval je na vidnejših slovenskih in mednarodnih pesniških festivalih, npr.: Con sabor latino (2005), Spogledi (2007), Dnevi poezije in vina (2010), Pranger (2015) ... Za svoje delo je dobil več nagrad. Izdal je sedem pesniških zbirk za odrasle in tri za otroke. Leta 2017 je izdal tudi zbirko grotesk Ubijalci časa. Kot mentor in selektor je vodil številna literarna srečanja po vsej državi, napisal pa je tudi dva priročnika o pesnjenju.