David Bedrač – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
David Bedrač
Posebno zanimivo je, kadar avtor iz širšega nabora pesmi izbere nekaj njih in jih sestavi v novo zgodbo. Toda, kakor koli sem te pesmi razstavljal in sestavljal, zmeraj so spregovorile o dvojini črk, verzov in zvenov. In o dvojini spomina in spominu na dvojino. In seveda o ljubezni do poezije, ki ne popusti niti za trenutek.
Šest izbranih pesmi
I
Med padanjem navzdol
pesmi zanihajo
s škarjami v sebi
in same sebi izrežejo
globoko papirnato srce.
Ko padejo,
se prišijejo
med platnice morja
in pljuski se povežejo
v slano pesem
okoli tvojega telesa.
II
Ladja se guga –
kot pesniška zbirka
na prsih bralcev.
Rdeča luna
kaplja z neba,
v pesem se je vrezala
po valovih do obale.
Galebi so verzi,
iz svojih sanj sipljejo
glasen pesek
v dolino besed.
V morju je večer,
s črkami se oprijema
belih ladij –
papir je pristanišče.
Po goloti diši,
ko se kitice slačijo,
ena za drugo,
njihove črke
se drobijo
kot školjke
pod tvojimi stopali.
III
Če jih naženeš,
besede letijo,
kot plahi metulji
skozi pokrajino pesmi,
naravnost v njeno pest,
da jih zdrobi v lepoto.
Če jih vržeš v zrak,
lebdijo same v sebi,
kot zaljubljeni noži,
ki vrežejo nebo
in potem padajo
skozi verze verzov.
Če ležeš k meni,
besede izginejo:
dovolj je roka,
ki zdrsne skozi sobo
in odpre telesi.
IV
Skozi naju teče
vroča bližina,
skorja jutra
se odlomi takrat
in te zagleda na robu
svojih ustnic.
V
V tem trenutku se trave kopirajo,
pišejo se
in vmes natisnejo dve telesi,
dve telesi mnogih črk,
mnogih presledkov.
Eno telo se izruje
iz strahu drugega
in se vrže preko trav.
Trave zaključijo tiskanje,
potem ko se sonce zbriše
iz zadnje vrstice,
ker bodo v njej zapisane zvezde.
VI
Dve knjigi sva,
ki bereta druga drugo
in si pomešata črke
na tisti nov način:
novi stavki gubajo papir,
v nove povedi padejo
vznemirljivi
ovinki besed.
V besedi vesolje sva,
v njeni lupini,
ki divja skozi noč
in se tako razširi
in tako zavozla
z vezalkami zvezd,
da vsako najino oko
pokrije drugo oko
in vse oči zlezejo
v luno
dveh
do konca zlepljenih teles.
