/ 

Zadružništvo in zadruge; za druge, za nas – za koga?

Daša Ložar – Sklop prispevkov o prekarnosti na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

          

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Pri pripravi sklopa o prekarnem delu so sodelovali članice in člani društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.

Verjetno je vsaka od vas že kdaj slišala za zadrugo, zadružno podjetje oz. idejo, koncept zadružništva. In, kakšna je bila vaša prva misel, asociacija? Zelo verjetno je bila povezana z nekimi preteklimi časi, morda trenutki jugonostalgije, češ: »Zadruga, hm, to je nekaj socialističnega, samoupravnega, nekaj, kar je dandanes že preživeto.« Preživelo pa je (le) v kmetijskih in gozdarskih zadrugah. Pa ni čisto tako, vsaj ne tako enoznačno in enostavno.

Kje začeti? Najbolje na začetku. Kaj je zadruga ali kooperativa (ang. cooperative, kratko tudi coop) in kako se razlikuje od drugih oblik podjetij? Kaj so njene posebnosti in razlikovalne prednosti v primerjavi s kapitalsko družbo?

Zadruga je članska organizacija in vrsta podjetja, ki temelji na skupnem upravljanju – soodločanju in demokratičnem vodenju njenih članic. Gre za celostno gledano skupnostno podjetje, kjer zadružnice: članice in lastnice zadruge o vseh odločitvah v zvezi z zadrugo odločajo skupaj po principu »ena članica –  en glas«. O delovanju in usodi zadrug ne odloča kapital v obliki kapitalskih deležev (lastniški deleži, delniški vložki ipd.), pač pa posameznice same. Zadruge ni moč preprosto prodati, prenesti v drugo državo ali jo kako drugače zaupati tretji osebi, ker so njeno bistvo in vsebina članice; ljudje, ki se jih ne da uvrstiti v sklad ali prenesti v obliki bančne transakcije.

Za zadrugo je značilna t.i. obrnjena odločevalska piramida, ki deluje po načelih popolne demokracije, tj. volje vseh članic. Natančneje to pomeni delovanje in upravljanju bottom up, od spodaj navzgor in ne obratno. 

Najpomembnejšo vlogo pri upravljanju zadruge imajo vse zadružnice skupaj in ne posamično preko svojih funkcij (direktorica – vodje oddelkov – podrejene delavke). Članice so številčno najbolj zastopane v občnem zboru (vse članice), ki mu po številčni zastopanosti sledijo nadzorni zbor (izbor članic), upravni odbor (izbor članic) in direktorica oz. predsednica zadruge (ena članica izvoljena za določen mandat). S pomočjo instituta demokratičnega glasovanja se sprejema vse pomembne odločitve in imenuje članice v upravni in nadzorni odbor.

Avtonomno združene osebe se v zadrugo povežejo prostovoljno. Njihov namen je, da z ustanovitvijo zadružnega podjetja – zadruge nastopijo na trgu opolnomočeno, tj. skupaj in tako zadovoljijo svoje ekonomske, socialne, kulturne ali druge potrebe, težnje. Zadruga so tako Mojca in Petra in Marko in Luka in Nejc in Katja in NE evri/dolarji in poslovni prostori in vozila in zemljišča in zaloge in terjatve in vrednostni papirji itd.

Osrednje zadružne vrednote se zaokrožajo v pravičnosti, enakosti, solidarnosti, demokratičnosti, samopomoči in samoodgovornosti. Začetki zadružništva segajo v 19. stoletje, ko se je to razvilo kot način družbeno-gospodarskega povezovanja. Kot protiutež in alternativa kapitalskim družbam, povezovanjem pa zadruge obstajajo in se razvijajo že več kot dvesto let. Članice zadrug v skladu s tradicijo zadružništva zagovarjajo etične vrednote kot so: transparentnost, pošteno plačilo za pošteno delo, družbena odgovornost in skrb za druge. Mednarodna zadružna zveza (ICA – International Cooperative Alliance) je leta 1995 na generalni skupščini v Manchestru v Veliki Britaniji poleg definicije zadruge in vrednot zadružništva sprejela še sedem (7) osnovnih načel zadružnega povezovanja, načina delovanja = zadružništva.

Osnovna zadružna načela so: 

1/ prostovoljno in odprto članstvo (sprejemanje članic ne glede na spol, rasno, politično in versko pripadnost)

2/ demokratično upravljanje  (z zadrugo aktivno upravljajo vse njene članice) 

3/ ekonomska udeležba članic (prispevek za vsako članico enak, običajno je del sredstev v skupni lasti, presežek pa se lahko -ali/ali- izplača članicam, nameni razvoju zadruge ali drugim aktivnostim, ki jih zadruga podpira)

4/ samostojnost in neodvisnost (zadruge so samostojne in neodvisne organizacije, ki morajo svojim članicam zagotoviti demokratični nadzor nad sredstvi)

5/ izobraževanje, usposabljanje in obveščanje (zadruge so dolžne svojim članicam zagotavljati izobraževanja in usposabljanja ter v javnosti delovati zagovorniško, jo osveščati o prednostih zadružnega načina delovanja in poslovanja)

6/ medzadružno povezovanje – sodelovanje z drugimi zadrugami (povezovanje na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni)

7/ skrb za lokalno skupnost, okolje (zadruge si prizadevajo za trajnostni razvoj lokalne skupnosti).

Poznamo več vrst zadrug, ki delujejo na zelo različnih gospodarskih in družbenih področjih, kot so: bančništvo (zadružne banke), trgovina (zadružne prodajalne), storitvena dejavnost (gostinske zadruge, jezikovna zadruga), industrija, obrti, trgovina, ribištvo (ribiške zadruge), kmetijstvo (kmetijske, gozdarske zadruge), zdravstvo, nepremičnine (stanovanjske zadruge), šolstvo/izobraževanje (zadružne univerze), sociala (skrbstvene zadruge), energetika (energetske zadruge), kultura in umetnost.

Zadruge delimo po namenu delovanja ali glede na vrsto članstva in njihove potrebe, in sicer na:

– producentske zadruge = zadruge producentk: članice so lahko individualne ustvarjalke, obrtnice, kmetice, ustvarjalke, strokovnjakinje (npr. odvetnice, novinarke, prevajalke), športnice, umetnice, kulturnice ipd., ki skupaj stopajo na trg, si delijo stroške in tveganja in se tako ne samo opolnomočijo, temveč tudi razvijajo, v poslovnem in osebnem smislu,

– uporabniške zadruge = zadruge uporabnic: uporabnice določenih storitev ali proizvodov se povezujejo v potrošniške, nabavne, kombinirane, stanovanjske, zavarovalniške, bančne, hranilniške in podobne zadruge,

– delavske zadruge = zadruge delavk: delavke = zaposlene v zadrugi, njene večinske lastnice, upravljalke in izvajalke. Nastanejo lahko tudi iz delavskega prevzema oz. odkupa podjetja oz. preoblikovanja podjetja v zadrugo,

– socialne zadruge: to so zadruge v splošnem družbenem interesu, ki ne delujejo le v interesu svojih članic; aktivne so na določenem območju ali v določeni skupnosti. So večdeležniške z različnimi področji delovanja. Zagotavljajo lahko tako različne socialne storitve (skrbstvo, pomoč, osebne in gospodinjske storitve) kot splošno koristne proizvode (varna, ekološko pridelana hrana, komunikacijske storitve ipd.),

– razvojne zadruge: po strukturi in namenu so podobne socialnim zadrugam, več različnih deležnic je povezanih v zadrugo; gre za izvajalke, uporabnice, interesne skupine, lokalne skupnosti, pravne in fizične osebe, ki imajo skupni interes – razvoj specifičnega vsebinskega področja ali prostorskega območja.

Primeri iz Slovenije nekaterih od omenjenih vrst zadrug:

1a/ zadruga producentk: Zadruga Dobrina, zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe, z. o. o., so. p.

Mali kmetje – ekološki pridelovalci hrane lokalnega porekla si zadružno združeni med seboj pomagajo pri enotnem nastopu na trgu. Tako si znižujejo posamične tržne stroške in zvišujejo svojo pogajalsko moč.

1b/ zadruga producentk: 

Zoofa, zadruga oblikovalk s področja mode in uporabnih umetnosti, z. o. o.

Oblikovalke so se združile pri skupnem nastopu na trgu, pri prodaji svojih unikatnih izdelkov v skupni trgovini. Gre povečini za prodajo unikatnih kreacij oz. kosov oblačil in modnih dodatkov, izdelanih v majhnih količinah. Ohranjajo individualni pristop in predstavitev svojih del kupkam, za trgovino (najem prostora) pa si delijo stroške in s skupno znamko Zoofa, »umbrella« principom delovanja lažje, hitreje in učinkoviteje konkurirajo hitri modi in razvrednotenju oblačilne kulture v sodobnem času.

2/ zadruga producentk na poti v zadrugo delavk – delavsko zadrugo:

Jezikovna zadruga Soglasnik z. o. o.

Jezikoslovke različnih profilov: prevajalke, tolmačke, lektorice in učiteljice tujih jezikov so povezane v zadrugo jezikoslovnih producentk, ki si dolgotrajno prizadevajo za stabilno, stalno zaposlitev oz. dosego položaja zadružno združenih jezikoslovnih delavk. Zadruga jim omogoča skupni nastop na trgu, boljše pogajalsko izhodišče pri varovanju delavskih pravic in ustrezne postavke za njihovo delo, delitev stroškov in profesionalno oporo in medsebojno strokovno pomoč. Ukvarjajo pa se tudi z zagovorništvom poštenega plačila za pošteno delo na trgu jezikoslovnih storitev in splošno promocijo zadružništva in zadružnih načel ter vrednot.

3/ zadruga uporabnic: 

Zadrugator, z. o. o., so. p.

Bodoče souporabnice stanovanjske skupnosti so se povezale, da bi skupaj najele, kupile ali zgradile večstanovanjski objekt, ki bi ga nadalje tudi soupravljale z namenom zagotavljanja ekonomičnega, varnega in kvalitetnega (skupnostnega) bivanja. Njihovo delovanje obenem pokriva tudi informiranje in zagovorniške aktivnosti za uveljavitev stanovanjskega zadružništva v Sloveniji. 

Kje in koliko je zadrug doma in v svetu?

1 od 6 ljudi na svetu je članica kakšne od zadrug. 

V svetu je več kot 1,2 milijarde članic – zadružnic povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij, z. o. o. (zadruga/zadružna družba z omejeno odgovornostjo). Zadružnice predstavljajo kar 15 % odraslega prebivalstva sveta. Približno 10 % vseh zaposlenih ljudi na svetu, v številki 270 milijonov, je zadružnic, tj. zaposlenih v zadrugah. V Evropi je 4,7 milijonov prebivalk zaposlenih v zadrugah oz. velja, da je vsaka peta prebivalka Evrope članica kakšne od več kot 180.000 evropskih zadrug oz. zadružnih podjetij.

Zastopanost zadrug in zadružništva se razlikuje med državami in celinami sveta, ob omejitvi na domači evropski prostor, pa lahko zapišemo, da je zadružni model poslovanja in delovanja – zadružno podjetništvo, tradicionalno najmočneje zastopano v Italiji, Franciji, Španiji in Nemčiji, vzhodnejše evropske države, med katere sodi tudi Slovenija, pa se še vedno zlagoma otepamo nalepke, ki se zadružništva drži še iz časov preteklih družbeno-političnih ureditev. A zadružništvo vseeno v tem času brsti, cveti in se razvija, tudi v slovenskem prostoru, tako da se polagamo zaznavajo pozitivni premiki v dojemanju in sprejemanju tovrstnih organizacij.

Leta 2020 je bilo v Sloveniji po podatkih Ajpesa registriranih 420 zadružnih podjetij, kar predstavlja 2842 zadružnic oz. 0,3 % vseh zaposlenih.

Zadruge se bistveno razlikujejo od t.i. »klasičnih« podjetij, saj so t.i. skupnostne, parcipatorne, delavske in socialne ekonomije za sedanjost in (še posebej) prihodnost. Sodijo v širši okvir solidarnostnih ekonomij. Njihovo bistvo je udejanjeno v prostovoljnem članstvu, članskem lastništvu in demokratičnem načinu vodenja ter upravljanja njihove dejavnosti. 

Povzemimo, kaj je zadruga.

Zadruga je podjetje v lasti njenih članic, te pa ga same in samostojno tako demokratično vodijo kot nadzirajo. Bolj kot kapital in zagotavljanje dobička zaposlenim, je pomembno zadovoljevanje njihovih osnovnih ekonomskih, socialnih, lahko pa tudi kulturnih in drugih potreb, ki jim jih zadružni način ekonomskega delovanja omogoča. Gre primarno za člansko organizacijo in ne kapitalsko družbo.

Namesto zaključka pa odgovor na vprašanje iz naslova: »Za vse nas – vas, tebe in mene!«

V zadrugo združene naprej v boljši jutri, saj kot veleva tudi afriški pregovor spodaj, smo zadružno združene lahko močnejše, uspešnejše, posledično pa tudi bolj zdrave in srečne!

Če bi rade šle hitro, pojdite same. Če bi rade šle daleč, pojdimo skupaj.

*Opomba: V pričujočem prispevku zavestno in namensko ženski slovnični spol uporabljamo kot nevtralen. Kot navadno moški se ženski slovnični spol tu nanaša na kateri koli spol ter tudi tako skuša poseči onstran ozkega spolnega binarizma moški – ženska. 

VIRI:

http://brazde.org/wp-content/uploads/2020/12/ZADRU%C5%BDNI%C5%A0TVO_Poro%C4%8Dilo-in-smernice-za-razvoj_2020.pdf

https://socialna-druzba.si/sd_w1/wp-content/uploads/2020/08/Z-zadru%C5%BEni%C5%A1tvom-naprej.pdf

https://www.yumpu.com/xx/document/read/63355375/zadruge-kazipot-zdruzevanja

Daša Ložar – Sklop prispevkov o prekarnosti na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju / avtorici
Ložar se prednostno ukvarja s preučevanjem prekarnosti in prekarizacijo dela in življenja na področju jezikoslovja, s poudarkom na prevajanju, tolmačenju, lektoriranju in poučevanju tujih jezikov. Z ruščino in ruskim ima bolj ali manj opravka le še v zasebni sferi, kjer se pogosto druži z Anami, Levi, Fjodorji, Marinami in drugimi velikani ruske duše iz minulih časov. Je zagovornica zadružništva, delavskih pravic in dostojnega dela za vse ljudi vključene na trg dela, ne glede na njihova družbena, starostna, izobrazbena in/ali poklicna razlikovanja. Naklonjena je zadružnemu modelu povezovanja delavcev, splošni vpeljavi UTD ter kategorijam dela zunaj dogme (izključno) plačanega dela. Verjame, da slednje ni edini možni vir za zadovoljujočo, dostojno identiteto, status in socialno varnost posameznice in posameznika v družbi 21. stoletja. Je članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.