Borut Petrovič Vernikov – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Borut Petrovič Vernikov – Kratka misel o erotični poeziji.
Erotična poezija nam ponuja besedno simfonijo ljubezenskih, erotičnih stanj ter občutij, povezanih z afektivno-čutno ali čustveno nitjo, ki jo zmore le tisti pesniški krojač (šivilja), ki šiva svojo pesem tako, da presega trivialnost pesniške govorice. Seveda pa je potrebno razločevati med ljubezensko in erotično poezijo; slednja mora bralcu, bralki, ob lepoti in izvirnosti njenih besednih zvez, hkrati tudi vzbuditi ali pa vsaj predramiti spolno slo, vznemirjenje, poželenje. Če se to ne zgodi, ostane znotraj okvira ljubezenske poetike.
***
amor est vita
si kdaj slišal odmev
njenega glasu med orgazmom
hrzanje žrebice udarec kopita
v spremenjenem stanju zavesti
si kdaj božal njene prsi med večerjo
v stekleni restavraciji brez zaves
si kdaj pustil sled v njenem spominu
ali vsaj šopek belih zaprtih tulipanov
v vazi njenega golega telesa
si kdaj pomislil zakaj je smeh
Mone Lise tako skrivnosten
je doživela vrhunec med pavzo
pred vstopom v večnost
si kdaj začutil ugriz njenih ustnic
na penisu tik pred izlivom
si kdaj sploh odprl steklenico šampanjca
po ljubljenju z žensko
ki je edina boginja življenja
si kdaj pogledal v njene oči izza zenic
tam se svetloba in tema
objemata v zrcalu kjer ni sprenevedanja
si kdaj poljubil koso smrti
ki čaka da zareže v vrat tvoje moškosti
nikar ne pusti spermi
da se posuši na njenih dlaneh
naj se razprši kot parfum v njeni duši
naj doživi pravo resnico vstajenja
naj začuti strast ki stisne do krika
naj znoj postane medeno vino vajine gostije
si kdaj vtetoviral v kožo njenega srca
neizbrisno kodo poželenja
ki ne umre niti po zadnjem izdihu
ko te pogoltne hlad niča
si kdaj resnično živel
si kdaj čutil lakoto po vbodu njenih nohtov
ko počasi režejo razum na koščke
manjše od zrn peščene ure
si kdaj ustavil čas ko odteka skozi prste
njenega dotika da lahko slast poka po šivih
neukročene lepote kjer se slina poljuba
meša z ognjem nosečega sonca
***
rojstni dan
ne ne grem se več tega sprenevedanja
tega gnilega moralizma
zavitega v odišavljen celofan
idealne družine
od znotraj smrdi tako nagnusno smrdi
ne pomaga ji nobena šminka
priznati si bo treba pohota je naravna
diši kot zemlja ko jo orješ
kot jabolko ko jo ugrizneš kot marelica
ko jo zavohaš …
žensko zavohaš moškega zavohaš
sperma je zdravilna vagina diši
njen sok je slajši od smetane s cimetom
pohota je pristna pohota je prvinska
besede so letele iz tvojih ust kot ptice iz kletke
nešteto jih je bilo preveč da bi jih štel
vzela si ga v usta nastala je tišina
stisnil sem žile da jih ne bi razneslo
vzela si ga v dlan rdečica ga je oblila
kri je zavrela obrnil sem te na hrbet
zaril v tvojo globino zaječala si kot rana
ko začuti razbeljen ogenj
od znotraj sem lepil tvojo razprtost
dokler naju krč ni zvil v klopčič
potešenega objema …
ne vem koliko časa sva tam še ležala
zrak je dišal po pokošenem senu …
po tem si se oblekla
hvala mladenič danes praznujem
šestinštirideseti rojstni dan si poltiho zašepetala
in odšla še preden sem ti uspel natrgati
šopek makovega cvetja
***
oda orhideji
odpiraš mi srajco
ko te gledam
slečeno v pesem
drhtiš v odprtini
mehkoba je skrita
v globini
iz nje letijo čebele
naj se cedi omamna pijača
v očeh naj zabliska slast strele
udari naj v srce smrti
pred tvojo lepoto
se zbudi tudi kamen
***
lom svetlobe
cvetiš odprta proti soncu
slekel sem svojo dušo
samo za trenutek
da okusiš večnost
živo vino teče po najinih žilah
poljubiva najino pesem
moja bela nevesta
v globini tvojih oči odpiram okno
da bi začutila lom svetlobe
njen sij nikoli ne ugasne …
Preostali prispevki in literatura na portalu
