/ 

Kdo je kriv za zločin, kdo je smrtonosni fakin?

 
Boris A. Novak – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

    

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Čivk Janeza Janše 27. 4. 2021: »Ob preko 10.000 aktivnih okužbah #COVID19 v državi in epidemiološki omejitvi zbiranja do 10 ljudi bo tole današnje množično širjenje virusa v naslednjih tednih povzročilo na stotine resno bolnih in mrtvih. #zločin«

  

*** 

 

Kdo je kriv za zločin, kdo je smrtonosni fakin?

        

(umirajoči sonet)

V mračnem in strašnem decembru dva tisoč dvajset
je slovenski premier, diplomirani obramboslovec,
v bran domovini postal še minister za zdravje.
Pač mojster za vse, Tausendkünstler, oslovec.

Decembra Slovenija ni izkoristila kvot
cepiva Evropske unije. Zakaj? Pač zato.
Ker cepljenje vodi ta cepec. Ker je idiot.
Ker preprodajalec rad služi. Ker lahko.

Šušmar je zašuštral milijon odmerkov cepiva,
ker je varčeval pri ranljivih ljudeh,
pri tolikih neponovljivih, enkratnih ljudeh.

Le koliko jih je po nepotrebnem umrlo,
in koliko jih v bodoče še bo?
Ko pišem te verze, mi gnev stiska grlo.

In kdo je tu zločinec? Ta, ki drugim očita zločin.
Ta večni nedolžnež, vseved, ki obsoja ljudi na pogin.

Umirajo s krikom, ki ga ne slišimo – mi, ki smo živi.
Imen in priimkov ne zvemo, kot da je sramota. Kot da so krivi.

Ime in priimek ima idiot, smrtonosni fakin.

Normalni ljudje pa imamo Postavo, srce in spomin …

   

  

  

 

Preostali prispevki in literatura na portalu 

  
    
Boris A. Novak – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
O avtorju
Pesnik, prevajalec, dramatik in mladinski pisatelj Boris A. Novak (r. l. 1953 v Beogradu) dela kot redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je aktiven v gibanju za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe, eden ustanoviteljev in urednikov Nove revije (1987), predsednik Slovenskega PEN-a (1991-96), organizator humanitarne pomoči za begunce in pisatelje v obleganem Sarajevu (1991-95), predsednik Mirovnega komiteja (1994-2000) in podpredsednik Mednarodnega PEN-a (od l. 2002). Nagrade: 1978 Zlata ptica, za pesniško zbirko Stihožitje, 1978 Tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče, 1984 Nagrada Prešernovega sklada, za pesnitev 1001 stih, 1990 Sovretova nagrada, Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevod pesmi Stéphana Mallarméja, 1995 Jenkova nagrada Društva slovenskih pisateljev za zbirko Mojster nespečnosti, 1998 Zlati znak, Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1998 Častni seznam (Honour List) najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja IBBY (International Board on Books for Young People), za pravljico Mala in velika Luna 2000 Bosanski stećak, mednarodna nagrada Društva pisateljev Bosne in Hercegovine, za pesniški opus, 2010 Velenjica, za pesniški opus zadnjih 10 let, 2015 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za Zemljevide domotožja, prvo knjigo epa Vrata nepovrata, 2017 Veronikina nagrada za ep Vrata nepovrata, 2018 Prešernova nagrada za življenjsko delo