/ 

Sedemnajst biciklistov

 
Boris A. Novak – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

             

  

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

  

Borisa A. Novaka  je med kolesarskim protestom 5. junija 2020 v Ljubljani posnel Karpo Godina.

  

Boris A. Novak o posnetku pesmi Sedemnajst biciklistov

Kratki film Zgodovina biciklizma je odgovor režiserja Karpa Godine in pesnika Borisa A. Novaka na manipulacije vladne in strankarske mašinerije, da so bili bicikli sredstvo nacistične in fašistične propagande ter da se slovenski levičarji in komunisti niso borili proti okupaciji vse do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Novak med mimovozečimi današnjimi protestniki recitira odlomek iz svojega epa Vrata nepovrata, ki je utemeljen na zgodovinskem dogodku in dejanju, t. i. “biciklistični akciji” sedemnajstih komunistov, ki so se 6. aprila 1941, ob napadu Sil osi na Jugoslavijo, prijavili kot prostovoljci pri kraljevi vojski. V ljubljanski vojašnici so dobili puške, bicikle so ukradli in odkolesarili na Štajersko branit domovino. 

  

***

  

Sedemnajst biciklistov

  

Bilo jih je sedemnajst.
Sedemnajst biciklistov.
Sedemnajst biciklistov z nahrbtniki in puškami na ramenih.

So bili to lovci ali lovski čuvaji?
               Niso bili ne lovci ne lovski čuvaji.
Le zakaj so se peljali skozi mesta v plamenih?

So bili to žandarji ali tolovaji?
               Niso bili ne žandarji ne tolovaji.
Le čemú so kolesarili po razdejanih krajih,

po cestah, polnih paničnih ljudi,
razsutih kovčkov, crknjenih živali
in vojske, ki je odvrgla puške in brezglavo beži?

So bili to pijanci, ki so padli v delirij?
Ali izletniki, ki so izgubili smer
in zašli v peklensko nočno moro?

               Niso bili pijanci in dobro so poznali smer.
Slišali so detonacije za severnim obzorjem,
videli bombnike, ki so ves dan trosili večer.

Čemu so potem rinili na bojno polje?
In kdo so sploh bili ti čudni biciklisti,
ki so hiteli proti toku, ta strašila,

te prikazni, ti norci, ti nadrealisti?
               Bili so komunisti.
Šestega aprila enainštirideset so se isti,

ki so prej gnili po zaporih, ti nečisti
elementi, sovražniki države,
prijavili v kasarni kraljéve vojske

za prostovoljce
pri obrambi očetnjave.
Dobili so puške. Bicikle so ukradli.

Bilo jih je sedemnajst.
Sedemnajst biciklistov.
Sedemnajst biciklistov z nahrbtniki in puškami na ramenih.

Sedemnajst komunistov, ki so v gosjem redu
kolesarili iz Ljubljane čez Trojanski klanec
na že zasedeno Štajersko,

da bi se zoperstavili Tretjemu rajhu.
Da bi naredili nemogoče.
Med njimi je bil tudi moj oče.

   

   

   

Poezija drugih avtorjev in avtoric

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

Boris A. Novak – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

             

O avtorju / avtorici
(fotografija Matjaž Rušt) Pesnik, prevajalec, dramatik in mladinski pisatelj Boris A. Novak (r. l. 1953 v Beogradu) dela kot redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je aktiven v gibanju za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe, eden ustanoviteljev in urednikov Nove revije (1987), predsednik Slovenskega PEN-a (1991-96), organizator humanitarne pomoči za begunce in pisatelje v obleganem Sarajevu (1991-95), predsednik Mirovnega komiteja (1994-2000) in podpredsednik Mednarodnega PEN-a (od l. 2002). Nagrade: 1978 Zlata ptica, za pesniško zbirko Stihožitje, 1978 Tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče, 1984 Nagrada Prešernovega sklada, za pesnitev 1001 stih, 1990 Sovretova nagrada, Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevod pesmi Stéphana Mallarméja, 1995 Jenkova nagrada Društva slovenskih pisateljev za zbirko Mojster nespečnosti, 1998 Zlati znak, Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1998 Častni seznam (Honour List) najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja IBBY (International Board on Books for Young People), za pravljico Mala in velika Luna 2000 Bosanski stećak, mednarodna nagrada Društva pisateljev Bosne in Hercegovine, za pesniški opus, 2010 Velenjica, za pesniški opus zadnjih 10 let, 2015 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za Zemljevide domotožja, prvo knjigo epa Vrata nepovrata, 2017 Veronikina nagrada za ep Vrata nepovrata, 2018 Prešernova nagrada za življenjsko delo.