/ 

Kralj svobode

Boris A. Novak – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Boris A. Novak: Zakaj in čemu balada Kralj svobode

Balado Kralj Svobode sem napisal, ker me je pretresla tragična usoda desetletne, invalidne, gluhoneme kurdske deklice, ki je utonila pri prečkanju državne meje. Ogorčen sem spričo nečloveškega, rasističnega in protizakonitega ravnanja z begunci, ki ga vladajoča slovenska politika izvaja na državnih mejah. Kot je bilo že večkrat dokumentirano, slovenski mejni organi kljub zakonom o varstvu pravic iskalcev azila in višji postavi človečnosti vračajo na Hrvaško begunke in begunce, ne da bi spoštovali pravice, ki jih zagotavlja mednarodno pravo. Nesrečna mati nesrečnih treh otrok je to očitno vedela, zato se je podala na skrajno tvegano pot prečkanja mejne reke Dragonje v nevarnih zimskih razmerah. Kako globok je moral biti njen obup, da je bila pripravljena otroke in sebe izpostaviti smrtni nevarnosti!

Predsednik Republike Slovenije in Varuh človekovih pravic sta z osupljivim cinizmom in ledenim hladom razgrnila to tragično zgodbo, pri tem pa skrbela predvsem za navajanje razlogov, zakaj Slovenija ni kriva za to tragedijo. Nista bila sposobna niti minimalne spodobnosti in pietete. Da sta to storila na mednarodni Dan človekovih pravic, priča o popolni človeški brezčutnosti, med drugim pa tudi o ogabnem oportunizmu ter opravilni nesposobnosti in neumnosti. Namesto da bi slovenski državni organi oprali umazani obraz Slovenije vsaj z gesto pomoči družini, ki je izgubila svojega  najranljivejšega otroka, so si pilatovsko oprali roke, trije preživeli člani te družine pa so morali nazaj na Hrvaško. Izjave vladnih predstavnikov in Ministrstva za notranje zadeve RS so ob tej grozi manipulantsko poudarjale le dobro sodelovanje slovenske in hrvaške policije pri iskanju trupla nesrečne deklice. Temu lepotičenju in prikrivanju dejstev je žal sledila tudi večina medijev, kar kaže, da so mnogi novinarji oportunistično popustili diktatorskemu diktatu vlade. Da slovenska Rimokatoliška cerkev v svetem adventnem času molči o sodobni ponovitvi bega dveh beguncev, Jožefa in noseče Marije, pa dokazuje, da gre le za politfinančno institucijo, ki z vero nima nobene zveze. Bi bilo kaj drugače, če žrtev ne bi bila muslimanka? To ni nauk Kristusa Odrešenika, Bog vas nima rad.

SRAM VAS BODI, DUHOVNIKI SLOVENSKE KATOLIŠKE CERKVE! SRAM VAS BODI, PREVIDNI NOVINARJI! SRAM VAS BODI, VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC! SRAM VAS BODI, VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE! SRAM VAS BODI, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE! SRAM VAS BODI!

Boris A. Novak,
državljan RS, pesnik

Slovenija, 18. decembra 2021,
na mednarodni Dan migrantov 

 

 

Kralj svobode

    
(balada o desetletni gluhonemi,
invalidni kurdski deklici Rahimi,
ki je na begu iz Turčije izgubila življenje
na dnu slovensko-hrvaške mejne reke Dragonje
v noči med 9. in 10. decembrom 2021)

   

Le zakaj so šli od doma?
Bolje bi bilo ostati.
Le kako naj hčerka hroma
trka po zaprtih vratih,
prečka meje pred soldati,
ki jih je ne razume, gluha?
Hočejo le košček kruha
onstran te ledene vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …

In močnejši so od dvoma,
z vedrim vetrom v podplatih,
stran od revščine, ječ, zloma …
A zakaj je bleda mati
morala vodiču dati
šop denarja? Topla juha
se na zvezdni peči kuha,
tam nad snom ledene vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …

Na meji piše: STOP! NIKAMOR!
Reko brede trudna mati,
nese hčerko štuporamo.
Varna bo med tremi brati,
vsa družina pa bo hkrati
našla pot, prihodnost, skupaj!
Tihotapijo dlan upa
tam po spolzkih skalah vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …

Na poti v Slovenijo
Smrt ugrabi deklico.
Na rečnem dnu jo najdejo.
To se ne bi pripetilo
prosilcem milostnih azilov,
ker bi jih mejni policaj
Hrvatom brž poslal nazaj,
daleč stran od mrzle vode,
koder vlada Kralj Svobode …

Zato Slovenija ni kriva,
da begunka ni več živa,
saj Slovenija ne krati
mladoletnim tujkam spati
v ledeni krsti vode,
koder vlada Kralj Svobode …

   
     
   
 
  

    

Boris A. Novak – Poezija, romani, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
O avtorju / avtorici
(fotografija Matjaž Rušt) Pesnik, prevajalec, dramatik in mladinski pisatelj Boris A. Novak (r. l. 1953 v Beogradu) dela kot redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je aktiven v gibanju za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe, eden ustanoviteljev in urednikov Nove revije (1987), predsednik Slovenskega PEN-a (1991-96), organizator humanitarne pomoči za begunce in pisatelje v obleganem Sarajevu (1991-95), predsednik Mirovnega komiteja (1994-2000) in podpredsednik Mednarodnega PEN-a (od l. 2002). Nagrade: 1978 Zlata ptica, za pesniško zbirko Stihožitje, 1978 Tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče, 1984 Nagrada Prešernovega sklada, za pesnitev 1001 stih, 1990 Sovretova nagrada, Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevod pesmi Stéphana Mallarméja, 1995 Jenkova nagrada Društva slovenskih pisateljev za zbirko Mojster nespečnosti, 1998 Zlati znak, Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1998 Častni seznam (Honour List) najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja IBBY (International Board on Books for Young People), za pravljico Mala in velika Luna 2000 Bosanski stećak, mednarodna nagrada Društva pisateljev Bosne in Hercegovine, za pesniški opus, 2010 Velenjica, za pesniški opus zadnjih 10 let, 2015 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za Zemljevide domotožja, prvo knjigo epa Vrata nepovrata, 2017 Veronikina nagrada za ep Vrata nepovrata, 2018 Prešernova nagrada za življenjsko delo.