Barbara Delać – Natalija Milovanović – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!
Prilagajanje po zvočnosti
nedojemljive besede visijo v zraku
v novem domu z dobro izolacijo
ni prepiha niti podobnih pojmov
za razlago nevarnega pretakanja
zraka v dve ali več smeri
po tečaju za varuško si mislim
da ni problem v prevajanju temveč v
presajanju sanjam vselej v svojem
jeziku zjutraj vzamem pomen
za s sabo in hitim v službo
babica pravi da se imam kam vrniti
mojo sobo pa že dolgo uporablja sestra
in ko menjam zlikane zavese
se moj naglas upira spremembi
skače ven in gubanči jezik
spretno se izmika kakršnikoli asimilaciji
***
Betoniranje
od jutra ulivamo temelje, čeprav nismo utemeljili
razlogov za ostanek, dan se vleče, mejli počivajo,
lubenico napadajo mušice, delavci se upirajo
vrtoglavici, neplačan počitek ne pride na vrsto, čakajo
na limonado in nadaljujejo z mešanjem malte, kletvice
vgrajujejo v konstrukcijo, mesto je zlokobno mirno,
nezadovoljstvo je zavrelo v zraku in se ne more več
nikamor skriti, nove ideje čakajo na mejnem prehodu,
carina ima svoje protokole, vnetljivih misli ni dovoljeno
uvažati, tihotapim jih v rokovniku, z neberljivim rokopisom
oblikujem razpored v lastni sobi in nameravam
zapustiti glavno cesto, medtem ko rešujem neenačbo
enakih pravic, beton postaja vse trši in odločnejši,
kmalu bo postal odporen na odtise naših navihanih stopal.
***
Himna
tolikokrat smo premerili druge dimenzije in odkrili
zaman so nas učili o silah nasilja se ne preizprašuje
jaz lahko pojem o pticah masovno poginulih
vrabcih na ploščadi pred fakulteto ampak ta pesem
ne prenaša metka meta-fore vse je tako dobesedno
ubijalsko in dokončno mesto je zaprta konzerva
patriotizem konzervans in ne to nas ne zadeva
mi še vedno gledamo serijo bolji život in se ne prepoznamo v
javnem prostoru mora umetnost spoštovati pravila
lepega obnašanja biti všečna po barvi orientaciji
da ne zbada in ni nagnjena k radikalni gravitaciji
sprašujem se koliko je le jabolk moralo zleteti Newtonu
na glavo koliko je le glav letelo zaradi neprimernega
vedenja prepevanja himn kako nevarno je pisati
o tem ali o čemer koli
…
***
o tem
nihče od mojih prijateljev ni aretiran
najbolj glasne so večkrat pridržali in
izpraševali do pozno v noč razpletali
narativne tokove in se lovili v pasti
pripovedovanja v prvi osebi bili
razglašeni za tehnološki presežek ali
pozabljeni kot neki šal v vagonu
ki pelje čim dlje od tod
razkurjeni so se vračali in znova padali
v žepe mesta med drobiž in pa
kakšen že uporabljen robček
brali so Brechta in mu verjeli
kot je on verjel da bo s
svetovnih odrov zadonela
Mati Korajža in preprečila vojno
in vse je gorelo od besed sprememb
toda veter ni bil na naši strani
niti takrat niti potem ko so protestirali
in bili utrip ulice ki je za kratek čas
oživela in pogledala nas otroke ki
so enkrat držali ključe mesta
***
o čemer koli
izgubljam korak svet me prehiteva v
grafičnem oblikovanju vse je na dotik
za cyber napade robotizacija
gestikulacija in minimizacija
izbiram videz svojega avatarja
prvi vtis je da ne bomo dočakali
raja ali odporne zelene površine
ne odpovedujem se z lahkoto potrošniškim
ambicijam gojim upanje v reklamacijo
na drugi stopnji nimam denarja
za kakovost izgubljam življenja ko preskočim
obrok za kredit zbiram točke
in like v tujih zgodbah se prepoznam
obrnem stran in vidim konec je blizu
dotikajo se me črke na mehkem papirju
Prevedla Natalija Milovanović
Preostali prispevki in literatura na portalu
