Zoí Karélli (1901-1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najbolj zanimivih osebnosti novogrške književnosti.
Rojena je bila l. 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Med petimi otroki se je poleg Zoi s književnostjo ukvarjal še njen mlajši brat Nikos Gavriil Pentzikis, ki je prav tako znan pesnik. Zoi je v Solunu študirala tuje jezike, glasbo in književnost. V književnih krogih se je prvič pojavila l. 1935 z esejem »Razpoloženja« v reviji Tretje oko, dve leti kasneje pa je začela objavljati poezijo. Njena prva pesniška zbirka z naslovom »Potek« je izšla l. 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk.
Njen književni opus obsega dvanajst pesniških zbirk, pet gledaliških del in številne eseje o književnosti in gledališču, mnogo člankov pa je objavila v različnih literarnih revijah. Njene pesmi so prevedene v številne tuje jezike. Ukvarjala se tudi s prevajanjem (zlasti del T. Eliota).
L. 1956 je prejela drugo državno nagrado za pesniško zbirko »Kasandra«, prvo državno nagrado pa l. 1974 pa za celotno pesniško ustvarjalnost.
L. 1982 je postala prva ženska članica atenske Akademije, šest let kasneje pa je prejela tudi častni doktorat solunske univerze.
Zoi Karelli
