Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Po mnenju strokovne žirije se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja (2015, 2019, 2020). Izšli sta ji pesniški zbirki Pobalinka (založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot literarna urednica je pripravila zbornik Rokerji pojejo pesnike: ko pesniki pišejo rokerjem (Kulturni center Maribor, 2017). Leta 2013 je začela s prvo številko krpanke in pred kratkim uredila zbornik fanzinov Literarna krpanka (2013–2020) (Kulturni center Maribor, 2020). Povezuje literarne večere, intervjuja in piše o leposlovju.
Lirski subjekt je tako nenehno v stiku z naravo, bodisi v ruralnem bodisi urbanem okolju, v katerem načrtno zasadijo parke. Najpogostejši in najbolj konkretno definirani so živalski motivi, ki so različni, njihove podobe so izpeljane izrazito in dovršeno.
Lirski subjekt se tudi odkrito in ironično spopada s strahom, samoto in se posmehljivo zoperstavi »instant calm-u«, duhovnim smernicam, ki posamezniku_ci rade zategujejo in diktirajo način življenja.
Oder za gluhe je prispodoba/odraz lirskega subjekta našega časa, sredi povprečja. Princesk, komercialne glasbe, šova, ki ga množica glasno, a nekritično vpija. A lirski subjekt se vsemu temu ne ukloni.
Poezija Mary Oliver je prek podobe narave, ki jo avtorica razvija in opisuje v drobnih detajlih, simbol samega življenja, stkanega iz lepote in temine.
Feministična plat samega romana je pomembna zaradi moči ženske, ki je sama sposobna voditi gospodinjstvo in gospodarstvo hkrati in jo njen mož, tipični tip Odiseja, obišče le poredko.
Poezija Petre Kolmančič je tako odraz ženske, vpete v družinski in družbeni prostor, v katerem je zlahka marsikdo – in ravno v kar najbolj majhnih ter banalnih rečeh najde pesnica navdih za svojo poezijo.
