Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Po mnenju strokovne žirije se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja (2015, 2019, 2020). Izšli sta ji pesniški zbirki Pobalinka (založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot literarna urednica je pripravila zbornik Rokerji pojejo pesnike: ko pesniki pišejo rokerjem (Kulturni center Maribor, 2017). Leta 2013 je začela s prvo številko krpanke in pred kratkim uredila zbornik fanzinov Literarna krpanka (2013–2020) (Kulturni center Maribor, 2020). Povezuje literarne večere, intervjuja in piše o leposlovju.
Zupan je v novi pesniški zbirki Sanjska knjiga presenetil s humorjem, ironijo in opisovanjem najrazličnejših pripetljajev, ki se dogajajo lirskemu subjektu.
Slovenska zveza SiSlam in MKC Maribor s številčnim delovnim timom sta ustvarila dogodek, ki je v dveh dneh ponudil ne samo slamovsko poezijo, ampak tudi dobro organizacijo in vzdušje.
Lahko rečem, da je tako poezija Sare Nuše Golob Grabner močna predvsem v svojem izpisu notranjih občutij groze, nesprejetosti od drugih in v podobah odmiranja, predvsem narave.
Slamovski nastopi so bili različni, med njimi je bilo najti kvalitetne pesmi in posamezne nastope, s katerimi so še posebej dobro izkoristili večji prazni prostor (upoštevajoč priporočila NIJZ).
Vsak cikel obravnava svojo tematiko, pri čemer se poezija Vesne Liponik vedno usmerja k ranljivosti, nemoči in temu, kako se obema upreti in si zagotoviti svoj lasten teror, če parafraziram enega izmed verzov.
Zvok sredi mesta. Zvoki sredi mesta. Lahko se jim je predajati, tistih, ki v nas bodejo občutja, ki povzročajo stisko, ne prezreti. Nina Dragičević, Kristina Kočan in Ana Pepelnik na svoj način sledijo zvokom in jih ubesedijo.
Sredin dogodek je bil eden izmed tistih, ki se morajo zgoditi, treba pa jih je doživeti. Da ne utonemo kot posameznice_ki ali skupnost oziroma si tega ne dopustimo.
V povsem z odkritimi čustvi in neprizanesljivostjo postavljanja intimne in kolektivne zgodbe prepleteni pesniški zbirki Šovinistka avtorica ne prizanaša tako niti sebi niti družbi.
Če je religiozna, liturgična poezija premalo poznana, Petra Koršič naredi ravno to – svojega boga zlije z današnjim trenutkom, materialnim svetom in lomom med tradicijo in sodobnostjo.
Še najbolje zaživijo krajše pesmi, ki so kot miselni utrinki lirskega subjekta, zgodi pa se, da v določenih pesmih lahko začutimo preveč moraliziranja ali površinskega opažanja.
