(fotografija David Konečny) Tone Škrjanec, rojen leta 1953, je pesnik in prevajalec. Delal je kot novinar, koordinator programa v KUD-u France Prešeren in organizator festivala Trnovski Terceti. Značilen je njegov pesniški glas ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh in urbanih srečanjih, toda te podaja prek rafiniranih in včasih psihedeličnih čutnih sinestezij in z močjo fantazijske meditacije. Napisal je pesniške zbirke Blues zamaha (1997), Sonce na kolenu (1999), Pagode na veter (2001), Noži (2002), Baker (2004), Koža (2006), Duh želve je majhen in zelo star (2009), Med drevesi/Among Trees (slo/ang 2010), V zraku so šumi (2012), Sladke pogačice (2015) in Dihaj (2018). Iz sodobne ameriške literature je prevedel Charlesa Bukowskega, Franka O'Haro, Garyja Snyderja, Timothyja Liuja, Jacka Spicerja, Kennetha Kocha, Anselma Hollo, Kennetha Rexrotha, Williama S. Burroughsa in Paula Bowlesa, prevaja pa tudi iz srbščine in hrvaščine. Leta 2017 je prejel čašo nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus, za zbirko Dihaj pa je leta 2018 prejel Veronikino in Jenkovo nagrado.
Dotik ni nujno fizičen, lahko gre za stik s človekom, z naravo, z nekim določenim dogodkom, vsi odnosi z ljudmi in okolico so nek dotik. In če izgubiš občutek zanj, ni v redu.
