(fotografija O. Alujević) Nada Gašić se je rodila leta 1950 v Mariboru. Od leta 1952 živi v Zagrebu, kjer je diplomirala iz jugoslavistike in sociologije. Kot lektorica hrvaškega/hrvaškosrbskega jezika je delala na katedri slavistike Karlove univerze v Pragi, kjer je doktorirala z disertacijo o češko-hrvaških kulturnih povezav v času moderne, in na katedri slavistike Filološke fakultete Državne univerze v Leningradu/Sankt Peterburgu. Prevela je Dobrega vojaka Švejka Jaroslava Haška, pri čemer se je opirala na značilnosti zagrebškega dialekta. Napisala je romana Mirna ulica, drevored in Voda, pajčevina. Prejela je nagradi Slavić za najboljpi prvenec in Vladimir Nazor za najboljšo knjigo leta. Piše tudi kratke zgodbe, pričakujemo pa tudi izid njenega tretjega romana Štirje plameni, led.
Tako je javknila gospa Adela in povsem neznačilno zanjo samo, zdrknila na kolena. Zajokala je s strašnimi solzami osamljenega, starega človeka. S čelom je udarila po kockah med tračnicami, zatem nekoliko privzdignila glavo, a ni ji uspelo vstati, začela je z obema rokama ljubkovati tračnice.
– Lubčka, rojstni dan imam, osemdeset sem stara, lubčka, lubčka, samo majhnega lubčka!
Adela je vpila, a vpili so tudi ostali. Ljudje so kričali, ljudje so tudi psovali.
