Miriam Drev je pesnica, pisateljica, književna prevajalka kot tudi avtorica številnih kritik in spremnih besed. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen modus vivendi so knjige; njen prevodni opus šteje več kot 90 del; mnogi avtorji so v slovenščini prvič izšli na njeno pobudo.
Med svojim 7-letnim bivanjem na Dunaju je napisala knjižico Šviga gre lužat (1995) in okvirno prvo pesniško zbirko Časovni kvadrat (2002). Druga, Rojstva, je izšla pet let zatem in leta 2008 zbirka Vodna črta. Leta 2012 je objavila roman V pozlačenem mestu in četrto zbirko pesmi Sredi kuhinje bi rasla češnja. Leta 2014 je izšel njen drugi roman Nemir in leta 2017 peta pesniška zbirka Tirso.
Njene pesmi beremo v angleščini v knjigi Voices of Slovene Poetry 3, uvrščene so v dve češki antologiji in poljsko ter v ameriško antologijo slovenskih pesnikov, revijalno pa objavljene v italijanščini, nemščini in angleščini. Živi kot svobodna kulturna ustvarjalka v Ljubljani.
V romaniziranem Schwentnerjevem življenjepisu avtorica ob založnikovih prestižnih izdajah piscev, kot so Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn, Janez Trdina in drugi, postavi v fokus Ivana Cankarja.
