Jasna Lasja je diplomirana komparativistka, literarna in gledališka kritičarka, esejistka in dramaturginja. Od l. 2001 je samozaposlena v kulturi. Kritike piše dobrih petindvajset let. Izdala je zbirko gledaliških refleksij Prevzetost Pogleda: gledališki odsevi (2006) in literarnih refleksij Pripovedne Promenade: izbor literarnih popotovanj (2007). V Mini teatru na ljubljanskem gradu je uprizorila avtorski projekt, gledališko predstavo po istoimenskem romanu Marguerite Duras Moderato Cantabile (2005). Kadar ne piše, potuje in pleše tango.
Vendar Leïla Slimani ni napisala psihološkega trilerja, temveč družbeni roman, ki postavlja v ospredje socialno razslojenost sodobne francoske oziroma evropske družbe, perečo problematiko migrantov in njihov inferiorni položaj.
S prepoznavno zmesjo vivisektične natančnosti in zmehčane neprizanesljivosti Reza vrta v protagoniste in z njih plast za plastjo odstira identiteto francoskega višjega srednjega sloja.
Doktor Glas, ki združuje realistično zasnovo z impresionističnimi in findesièclovskimi primesmi, je tudi duhovna podoba
švedske prestolnice na prelomu 19. in 20. stoletja.
V romanesknem svetu Zamaknjenosti ni več ene same, prave poti, ki bi osmišljala, ampak obstaja množica med seboj prepletajočih se poti, ki ponazarjajo podobo posameznika v sodobnem svetu brez negibnega središča in vseobsegajoče Resnice.
V tovrstnem pretiravanju obeh likov, njunem vivisektično patološkem intelektualiziranju, ki onemogoča pristno človeško radost, je zaznati Macmillianovo parodijo, predvsem pa kritiko globalnega ustroja
Filmska različica je v nasprotju z romanom materino zgodbo razgrnila v mnogo večji meri. Za to je razen prečiščene scenaristične podlage zaslužna predvsem izjemna igralska kreacija osrednje junakinje, igralke Judite Franković Brdar.
Ta tema je ljubezen. A ljubezen kot nedosegljivo hrepenenje, neizpolnljiva sila, ki s svojo zaslepljujočo močjo cefra nepomirljivo napetost med razumom in čutnostjo.
