Ložar se prednostno ukvarja s preučevanjem prekarnosti in prekarizacijo dela in življenja na področju jezikoslovja, s poudarkom na prevajanju, tolmačenju, lektoriranju in poučevanju tujih jezikov.
Z ruščino in ruskim ima bolj ali manj opravka le še v zasebni sferi, kjer se pogosto druži z Anami, Levi, Fjodorji, Marinami in drugimi velikani ruske duše iz minulih časov.
Je zagovornica zadružništva, delavskih pravic in dostojnega dela za vse ljudi vključene na trg dela, ne glede na njihova družbena, starostna, izobrazbena in/ali poklicna razlikovanja. Naklonjena je zadružnemu modelu povezovanja delavcev, splošni vpeljavi UTD ter kategorijam dela zunaj dogme (izključno) plačanega dela. Verjame, da slednje ni edini možni vir za zadovoljujočo, dostojno identiteto, status in socialno varnost posameznice in posameznika v družbi 21. stoletja. Je članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.
Za začetek pa bi bilo dovolj že, če bi uspeli preprečiti dumping pri prevajalskih in drugih jezikoslovnih tarifah pri javnih naročilih, kjer je edino merilo za izbor še vedno velikokrat izključno cena.
