/ 

Tri pesmi

     

 

Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

   

Mohamad Abdul Munem o poeziji, ki jo je izbral za ciklus Poletje v Palestini

Zdaj imamo raznovrstno palestinsko književnost in raznoliko palestinsko kulturo, ki nastaja v različnih življenjskih pogojih in političnih okoliščinah. To bomo videli pri pesnikih in pesnicah v tem izboru.

  

***


Kdor me ne vodi izmed vseh otrok, ki sem jih nosila


Rodila sem se v sanjah
Graditelji so usposobili domišljijo in postala je mesto
Napisali so legendo in junaki iz mesa in krvi so hodili po njenih ulicah
Ne spomnim se, da bi se kdaj pojavila v njihovem spanju
Ali so obstajali še preden sem jih rodila v spanju?
In slišim, kako mrmrajo v otrplosti svojih prsi
In dvignejo moje noge visoko do neba:
(Vstani …
Vstani … o moja vizija Jeruzalem, ki si pila iz Gospodove roke skodelico njegove jeze)
In vsakič je moje spanje krajše in moje sanje postajajo jasnejše

   

*** 

  

Baalova vrnitev

   
Baal se je vrnil in dejal, da je Hajfa padla.
»Bil sem zemljevid nebes
Ki je pomotoma dosegel Jehovo
In ko je izbruhnila vojna
Ga je zažgal na Sinaju in Hajfa je padla.«
Baal se je vrnil in dejal, da je situacija kruta kot jok stare ženske na pregradi Kvalandija:
»Bil sem Magdalenski robček
Ki je obrisal solze sveta,
Tiste, ki so izgubile pred dva tisoč leti,
Potem se je zmanjšal v starkinih očeh
na pregradi Kvalandija.«
Baal se je vrnil in rekel, da vedno rešujemo svet in da nas nagrajuje z novimi krstami za prebivalce Gaze:
»Bil sem postelja, ki je oživila vdovinega sina
Iz lesa so izbrani Gospodovi tesarji izdelali krste poguma.«
Vrnil se je in kričal pred svojim potomstvom na drugi strani meje in jim je povedal, da Lod gori in da imajo obilico dela,
Vrnil se je, da bi se skril v maternici Lod.
(Mama
Lodinja iz svetlobe in gline
In ti pogasiš ogenj s svojima nežnima rokama
Vzemi me v svojo maternico.)
Baal se je nato vrnil in dejal, da lahko samo Palestinci pogasijo ogenj, ki je prizadel njihovo državo, in da jim ni treba čakati pomoči od nikogar.

   

*** 

  

Hodil sem po bregu

   
Hodil sem po bregu
In Jerihina dekleta so dojila morje s svojim vijoličastim mlekom
in s svojimi strastmi dojijo skale soli
in luni vezejo blazino, da bi spala.
Zakaj je umrlo vaše morje?
     –Ker je hodilo za našimi telesi.
Zakaj so vaše skale ustvarjene?
     –Ker smo razširili svoje hrbte na njih in oblikovali njihove krivulje.
Zakaj je bila vaša lunina luč nenadoma obstreljena?
     –Ker smo grešili z njo
Tako, da smo se izognili vojaški kontrolni točki
In je vstopila v naš vid brez dovoljenja.
Hodil sem po bregu
In Jerihina dekleta so pela:
Nismo siti kruha, da bi zapustili svoja telesa, svoje blato in svojo zemljo, ki je bila zgnetena
Z njim, a na nas pada dež (M16)
In vrhovi gričev na nas mečejo žveplo,
Tako da smo vsak dan uničeni, kot da bi bili tisoč Sodom,
Sušijo se naše prsi, naše strasti in naša luna izgine.
Jeriha … ne pokrij me s temo,
Saj sem mrtev kot tvoje morje
In hočem živeti, da bi hodil s tvojimi dekleti korak za korakom pod tvojo lučjo.

   

 

   

Poezija drugih avtorjev in avtoric

Prevedla Sara Bevc Jonan 

Rodila sem se v Bagdadu v Iraku. V Slovenijo  sem prišla s svojimi starši leta 2003. Po izobrazbi sem univerzitetna inženirka fizike. V Iraku sem delala  kot asistentka na fakulteti na oddelku za Fiziko. Čeprav so bile moje poklicne sanje drugačne in se niso uresničile, sem se odločila, da bom poskusila začeti znova in sanjati v drugi smeri. Zaradi moje velike ljubezni do jezikov sem se z veseljem in dobro voljo naučila slovenskega jezika ter se z veliko truda in vztrajnosti  dodatno izobrazila kot prevajalka. Trenutno delam kot tolmačka, prevajalka in kulturna mediatorka. To je moje novo življenje! Nov obrnjen list v moji življenjski knjigi!

  

  

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU: 

        

Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

      

   

O avtorju / avtorici
Palestinska pesnica Asma Azajza živi v Hajfi, študirala je novinarstvo in angleško književnost, ima dve zbirki poezije (Leva, 2011 in Kot, da me je rodila Lodinja, 2015). Vrsto let je delala kot pisateljica in urednica in tudi kot televizijska voditeljica. Trenutno vodi neodvisen kanal poezije , ki ga je sama ustanovila leta 2017. Na njem objavlja pesniške antologije za arabske in mednarodne pesnike ter vodi Fatuš, lokal za knjige in umetnost v Hajfi.